Rumeno pravilo seštevanja in odštevanja

"Kakšno pravilo pa je že spet to?" boste nemara pripomnili. Brez panike, to pravilo ni le še ena kaplja v morju pravil, med katerimi se ne znajdete več. Da bi vam olajšali pot iz matematične zagate, smo za vas pripravili nekaj temeljnih pravil za računanje. In jih poimenovali kar po barvah, česar boste veseli predvsem "vizualni tipi". Vsako izmed pravil bomo predstavili posebej, potem pa se bomo nanje po potrebi sklicevali. Videli boste, da teh pravil niti ni toliko, kot si mislimo. Vsaj ne osnovnih. Kar nakazuje, da matematika res ni tako težka, kot se zdi na prvi pogled :)

Začnimo z najosnovnejšim pravilom računanja, pravilom o seštevanju in odštevanju.

Pravilo seštevanja in odštevanja uporabimo pri:

• aritmetičnih izrazih (samo številke) za računanje znotraj oklepaja, na primer 3-2⋅(4+5-3);
• aritmetičnih izrazih za poenostavljanje končnega izraza ("kače" členov, ki nam ostane potem, ko smo že vse potrebno potencirali, korenili, zmnožili in delili), na primer 5+6-4;
• algebrskih izrazih (številke in črke) za poenostavljanje končnega izraza ("kače" členov, ki nam ostane potem, ko smo že vse potrebno potencirali, korenili, zmnožili in delili), na primer 2a-3b+4a-2b.

Pravilo se glasi:

• seštej vse, kar ima predznak "plus" (sem spada tudi prvi člen v "kači" členov, če pred seboj nima minusa)
• seštej vse, kar ima predznak "minus"
• odštej zgornji dve vrednosti (vsoto "plusov" in vsoto "minusov")
• predznak razlike določa "močnejši"; če je večja vsota "plusov", je razlika pozitivna, če je večja vsota "minusov", je razlika negativna.

Pri računanju si lahko pomagamo tudi s tabelo.

Pozor! V algebri (številke in črke) podobne člene seštevamo / odštevamo ločeno, saj "hrušk in jabolk" seveda ne moremo seštevati :). 

Ideja (aritmetika - samo številke): Števila, na katerih bomo uporabili rumeno pravilo, lahko obkrožimo z rumeno in jih pobarvamo. 

---

Primeri uporabe rumenega pravila v aritmetičnem računskem izrazu

---

Ideja (algebra - številke in črke): Na koncu računa, ko imamo le še "kačo" členov, vsak člen obkrožimo z oranžno barvo, pod členi pa z zeleno barvo označimo posamezne podobne člene (ravna črta, vijugasta črta, poševno črtkana črta, ...) Tako dobimo pregleden "zemljevid" podobnih členov, ki nam bo olajšal končen izračun po rumenem pravilu z upoštevanjem grupiranja podobnih členov (zeleno pravilo). ​

---

Primer končne "kače" členov; členi so obkroženi z oranžno barvo in nato grupirani po zelenem pravilu. Znotraj vsake "zelene" skupine je uporabljeno rumeno pravilo; ravna črta so a-ji, vijugasta b-ji, poševno črtkana črta pa predstavlja številske člene.