sklepni in odstotni (procentni) račun sta praktično eno in isto

V šoli se verjetno sklepni in odstotni račun učite ločeno. Ko pride na vrsto preverjanje znanja, so pa naloge seveda pomešane. Da bi v množici nalog znali najti pravilni način reševanja, smo vam pripravili naslednji algoritem odločanja.

Naj vas opozorimo, da pri opisanem postopku ne računamo s "klasično" odstotno enačbo, kjer nastopajo delež, relativni delež in osnova. Ta enačba je zelo "prikladna"  za tiste, ki se učijo na pamet, a postane že ob prvi nekoliko bolj zapleteni nalogi popolnoma neuporabna. 

Zato vam bomo reševanje tekstnih nalog, tako z odstotki kot s sklepanjem, predstavili na enoten način - s starim, dobrim sklepnim računom.

---

Algoritem izgleda takole:

Na začetku se vedno vprašamo, če naloga vsebuje odstotke (procente). Če jih vsebuje, že takoj vemo, da gre za premo sorazmerje.

Pripravimo tabelo:

Legenda:

• predmet opazovanja je predmet, oseba, pojem,..., na katerem opazujemo absolutne (in odstotne) deleže; na primer učenci, pri katerih štejemo dečke in deklice (ter opazujemo njihove odstotne deleže)
• a, b, c in d predstavljajo spremenljivke (podatki iz besedila naloge)
• x je neznanka, ki jo iščemo (vprašanje v nalogi)

Pri tej tabeli je pomembno še:

• v enem stolpcu vedno odstotki (na primer v desnem)
• v eni izmed vrstic imamo vedno podatek za oba stolpca (celotni podatek)
• v eni izmed vrstic imamo vedno podatek le za en stolpec (delni podatek)
• spodnja vrstica je vedno seštevek zgornjih dveh

​Posivljenih polj ne spreminjamo - so vedno enaka!
​
Praktični primer:

Opomba: Dodatno razlago sklepnega računa s primeri najdete tule.

---

​Če naloga ne vsebuje odstotkov, si zastavimo dodatno vprašanje: "Če več dam, dobim..." Na prvi pogled vprašanje izgleda nekoliko čudno, zato ga raje razložimo s praktičnima primeroma:

• Če plačam več evrov, dobim več čokolad. To pomeni, da za več dobim več (spodnja puščica v levo)
• Če je delavcev več, bodo delo opravili v manj časa. Tu pa za več dobim manj (spodnja puščica v desno)

Pripravimo tabelo:

Legenda:

• predmet opazovanja je predmet, oseba, pojem,..., na katerem opazujemo spremenljivke (in njihove vrednosti); na primer čokolada, pri kateri štejemo kose (1,2,3), ki jih plačamo z evri (2,4,6)
• a, b, c in d predstavljajo spremenljivke (podatki iz besedila naloge)
• x je neznanka, ki jo iščemo (vprašanje v nalogi)

Pri tej tabeli je pomembno še:

• v eni izmed vrstic imamo vedno podatek za oba stolpca (celotni podatek)
• v eni izmed vrstic imamo vedno podatek le za en stolpec (delni podatek)

​Posivljenih polj ne spreminjamo - so vedno enaka.

​Praktični primer za premo sorazmerje:

​Praktični primer za obratno sorazmerje:

Opomba: Če se v nalogah pojavi več neznank, je potrebno za izračun vsake od teh nastaviti nov sklepni račun. Neznanke računamo po vrsti, z vsakim sklepnim računom eno.