Univerzalno navodilo za načrtovanje likov

Imate tudi vi v zvezku na desetine navodil za načrtovanje geometrijskih likov »v stilu kuharskega recepta«? Potem pa končno izbrskate tako, ki »diši na podano nalogo«, začnete načrtovati in nekje na sredi ugotovite, da vendarle ni povsem »kompatibilno« z njo?

Za take situacije sem pripravil neke vrste univerzalno navodilo, kjer najdete odgovor (skoraj) na vsako vprašanje v zvezi z načrtovanjem, ne glede na to za kakšen geometrijski lik gre.

Mora biti na skici lik vedno enako označen?

Ni važno, na kakšen način označimo sestavne dele, pomembno je le to, da se skice med načrtovanjem držimo.
​

Kako na skici označiti poznane vrednosti (podatke)?

Lahko jih obkrožimo, še bolje pa je na primer pobarvati kar celo stranico ali kote s kraki vred; te lahko tudi podaljšamo, da si bomo lažje ustvarili »miselni tok«.
​

Kaj je to miselni tok?

Z njim opišemo strategijo načrtovanja. Gre za neke vrste »drugo skico«, na kateri niso označeni le podatki, ampak predstavlja kar celoten, prostoročno narisan geometrijski lik. Bistvena sestavina miselnega toka pa so označeni koraki načrtovanja. Njegovo nastajanje si lahko predstavljamo kot neko generalko pred »ta pravim« načrtovanjem s šestilom in ravnilom. Ko načrtovanje enkrat že dovolj obvladamo, miselnega toka ni potrebno več risati, ampak je lahko zgolj »v glavi«. 
​

Ali pri načrtovanju lahko obrnem list?

Seveda. :) Če si recimo navajen, da trikotnik začneš risati pri vodoravni stranici oziroma »od spodaj navzgor«, je to lahko tudi kakšna od poševnih stranic, le pravilno je potrebno zasukati list oziroma zvezek.
​

Kje začeti z načrtovanjem?

Najmanj dela imamo, če začnemo pri stranici. Če začnamo s kotom, je nekoliko več risanja, a imamo zato kasneje manj dela, saj imamo na sliki že več kot polovico trikotnika. Če imamo podano višino, lahko najprej narišemo »cesto« ...

Kaj je naloga geotrikotnika?

Z njim odmerimo točno določeno dolžino (ravnilo) in velikost kotov (kotomer). 

Katero merilo na kotomeru moramo gledati?

Kot se "odpira" tako, kot se odpirajo vrata s tečaji v vrhu kota. Z odpiranjem kota se povečuje njegova velikost, s tem pa tudi številke na merilu kotomera.

Uporabimo lahko tudi preprosto pravilo »kontra strani«: če je vrh na levi, se kot odpira z desne (povečevanje številk z desne) in obratno.
​

Zakaj potrebujem šestilo?

Z njim začrtamo, do kam bo segala daljica (stranica lika), katere dolžina je znana, a poznamo položaj je enega od njenih krajišč. V tem primeru »mero vzamemo« z geotrikotnikom, šestilo zapičimo v znano krajišče in začrtamo krožnico v smeri, v katero »sumimo«, da bo stranica potekala. Podobno kot pri iskanju ubežnika iz zapora ali zablodele živali.
​

Kaj je bistvo vsakega načrtovanja geometrijskega lika?

Glavna stvar, ki jo iščemo pri načrtovanju, so presečišča. Ko imamo vsa presečišča, ta samo še povežemo z ravnimi črtami in imamo lik. Presečišča dobimo bodisi s sekanjem krožnih lokov in/ali poltrakov. Prve na podlagi podatkov o dolžini daljic zarišemo s šestilom, druge pa na podlagi velikosti kotov z geotrikotnikom.
​