Če postopka ne razumemo, nam ta predstavlja zgolj skupek navodil brez pomena. Če se med računanjem zmotimo, večinoma tega niti ne opazimo, ko pa se »zatakne«, nam pa ne preostane drugega, kot da vse skupaj pustimo in gremo reševat naslednjo nalogo. Ob razumevanju koncepta, ki se »skriva« za postopkom, pa lahko hitro opazimo, če gre kaj narobe, najpomembnejše pa je to, da se v primeru težav lahko sami »rešimo«. Oglejmo si postopek pisnega množenja z dvomestnim številom. Za primer vzemimo račun 123 · 45. Pri pisnem množenju 123 najprej množimo s 4, nato pa še s 5: Zakaj je spodnja vrstica (množenje s 5) zamaknjena v desno? V bistvu ni, ker je zgornja zamaknjena v levo. :) Zakaj? Zato, ker množenje s 4 v bistvu ni množenje s 4, ampak s 40 (več o tem nekoliko kasneje). S tem namenom sem na skrajno desno stran zgornje »zelene« vrstice tudi zapisal ničlo, a narahlo, saj jo (vsaj v naših šolah) ne pišemo. Prištevanje 0 v zadnjem koraku postopka, do katerega še pridemo, namreč ne spremeni končnega rezultata. Če je 123 · 4 enako 492, je 123 · 40 enako 4920, saj z 10 preprosto množimo tako, da na desni strani prvega faktorja pripišemo ničlo, 123 · 5 pa je 615. Na koncu »zeleni« vrstici še seštejemo in celotni račun se glasi: Zakaj moramo »zelena« zmnožka sešteti? Distributivnostni zakon pravi, da je zmnožek vsote dveh števil s tretjim številom enak vsoti posameznih zmnožkov prvih dveh števil s tretjim številom. Zapleteno? Prav imate. Zato sem o tem pripravil posebno razlago, kjer vam bo postalo vse jasno. :) Če število 45 razdelimo na desetice in enice, dobimo vsoto dveh števil iz našega zakona (ja, tistega, z neznansko zapletenim imenom :) ), števili med črtama pa sta posamezna zmnožka, za katera vemo, da ju moramo na koncu sešteti. In točno to v postopku tudi naredimo. Zapis z upoštevanjem distributivnostnega zakona se tako glasi: Dodatna vprašanja:
0 Comments
Leave a Reply. |
ARHIV
December 2023
KATEGORIJE
All
|