Kaj imajo skupnega Največji skupni delitelj, najmanjši skupni večkratnik in kraške jame?

Odgovor je popolnoma preprost:

Najmanjši skupni večkratnik (v) si lahko predstavljamo je najnižjo točko stalaktita (ta visi s stropa jame), največji skupni delitelj (D) pa kot najvišjo točko stalagmita (ta pa raste s tal navzgor).

Zakaj?

Zato, ker je najmanjši skupni večkratnik (kljub temu, da je najmanjši) še vedno večji od največjega skupnega delitelja.

Je pa še vedno najmanjši skupni večkratnik manjši od ostalih skupnih večkratnikov, največji skupni delitelj pa večji od ostalih skupnih deliteljev.

To se lepo vidi na sliki s primerom:

Ob primeru pa še nekaj nasvetov:

• ​ko iščemo najmanjši skupni večkratnik, prafaktorje zapišimo s potencami. Tako bomo lažje našli najvišjo potenco posameznega praštevila, ki se pojavi v razcepu. Kot vemo, najmanjši skupni večkratnik dobimo tako, da zmnožimo med seboj vsa praštevila na najvišjo potenco, ki se pojavi (pri katerem koli številu).
• ​ko iščemo največji skupni delitelj, prafaktorje zapišimo brez potenc. Tako bomo lažje poiskali pare praštevil (če imamo tri števila, bomo iskali pa "trojčke" in tako naprej). Kot vemo, največji skupni delitelj dobimo tako, da zmnožimo med seboj vsa praštevila, ki se pojavijo v paru pri obeh (oz. vseh, če jih je več) številih. Pri vsakem paru množimo samo eno število, ne obeh.