Čeprav se čudno sliši, je to povsem običajen postopek pri obračanju enačb, ko želimo izraziti iskano spremenljivko (običajno je to x). Pri tem si velja zapomniti dve glavni pravili: Prvo pravilo: Člen, ki ga ne potrebujemo (to je tisti člen, ki ne vsebuje iskane spremenljivke), preprosto "vržemo" na drugo stran enačbe, ob tem pa mu spremenimo predznak. Oglejmo si še zapis omenjenega postopka z matematičnimi znaki. Pozitiven člen na levi strani enačaja postane negativen ... ... negativni pa pozitiven: Drugo pravilo: Ko imamo na levi (ali desni) strani enačbe le še tisti člen, ki vsebuje iskano spremenljivko, le-tega "razcepimo", tako da na tej strani enačbe ostane le še iskana spremenljivka, ostale faktorje pa prestavimo na drugo stran enačbe. Ob tem se prestavljenim faktorjem ne spremeni predznak, ampak položaj. Če so bili na eni strani v imenovalcu ulomka, so na drugi strani v števcu in obratno. Oglejmo si še zapis omenjenega postopka z matematičnimi znaki. Faktor, pomnožen s spremenljivko x na levi strani enačaja, se na desni strani preseli v imenovalec ulomka ... ... faktor, ki je na levi strani enačaja v imenovalcu ulomka, pa na desni strani pomnožimo s preostalim delom enačbe: Pozor! Pri drugem pravilu moramo v primeru več členov na desni strani uporabiti oklepaj!
Primer: x/2 = 2a + b x = 2(2a+b)
0 Comments
Leave a Reply. |
ARHIV
September 2024
KATEGORIJE
All
|