O učenju angleščine smo povedali že kar nekaj, zato na tem mestu ne bomo dolgovezili, ampak vas kar povabimo k branju prispevkov o
0 Comments
Tokratna metoda je uporabna pri učenju matematike. Konkretno se najbolje obnese pri matematičnih izrazih, lahko pa jo (rahlo modificirano - tu je omejitev le vaša domišljija) uporabimo tudi za kaj drugega, pa ne samo pri matematiki, ampak pri katerem koli "tehničnem" predmetu.
Samih računov se seveda nima smisla učiti na pamet, potrebna je le vaja, a za vajo potrebujemo veliko časa, tega pa nikoli nimamo dovolj:) Si je pa smiselno račune, ki smo jih že rešili, označiti tako, da bomo ob pogledu nanje točno vedeli, kaj smo počeli. Slednje nam bo koristilo predvsem zadnji dan pred testom, ko nam ponavadi že konkretno "voda v grlo teče" ;) Vsak račun lahko seveda rešimo večkrat, a omenjenega početja se hitro naveličamo, zato je koristno račune "opremiti" s simboli oziroma piktogrami (za vsak tip računa ali vsak "trik", ki smo ga uporabili pri reševanju si izmislimo enostavno sličico), dodatno pa račune lahko še pobarvamo oziroma podčrtamo z različnimi barvami, ki naj bodo pomensko logično razporejene (primer si lahko ogledate tule). Opremiti ni potrebno prav vsakega računa. Izberemo le tiste, pri katerih so uporabljeni različni postopki reševanja, t.i. "tipske račune" (ne izberemo recimo dveh računov, pri katerih je način reševanja popolnoma enak, razlikujeta pa se recimo samo v uporabljenih številkah). Optimalen izkoristek dosežemo, če pregledamo in "obdelamo" račune, ki smo jih reševali pri pouku ter račune, ki smo jih naredili za domačo nalogo. Če kakšnega računa ne znamo opremiti sami, za pomoč prosimo sošolca, učiteljico ali koga drugega, ki zadevo obvlada :) Račune lahko opremljamo tudi skupaj s sošolci, ravno tako kot jih kasneje lahko pregledujemo v družbi še koga, mogoče postopek na ta način tudi komu razložimo. Verjeli ali ne, ampak na več težav boste naleteli, več se boste ob izkopavanju iz njih naučili. Omenjeno označevanje računov nam bo prav prišlo zadnji dan pred testom, ko običajno nimamo časa, da bi še enkrat naredili vsaj en račun za vsak tip naloge. Ob pogledu na posamezen "markiran" račun bomo tako v mislih lahko hitro ponovili postopek in ob tem prihranili ogromno časa. V naravoslovne vede s skupnim imenom Na-Ma (Naravoslovje in Matematika, ang. STEM - Science, Technology, Engineering and Mathematics) vse bolj prodira tudi umetnost. STEM s tem, ko mu dodamo črko A (kratica za umetnost, ang. Art), postane STEAM. Omenjeno markiranje računov je že eden izmed korakov na poti v STEAM, saj poleg leve, "popredalčkane" spodbuja tudi desno, "ustvarjalno" možgansko polovico. Bolj ko ji boste odprli pot, bolj bodo vaši računi barviti in lažje si jih boste ob iskanju rešitve priklicali v spomin. Tokrat nekaj o učenju z razdrobitvijo snovi in ureditvi delčkov v smiselno celoto.
Snov si najprej razdelimo na grobo, nato pa po potrebi še na manjše dele - take, kakršne smo sposobni predelati v enem kosu. Če se učimo iz učbenika, si lahko pomagamo s poglavji in podpoglavji. Razdelitev snovi običajno naredimo pri drugem branju (če je snov res zahtevna, pa lahko tudi pri tretjem, četrtem,...). Snov vedno drobimo hierarhično (en del na več manjših, nato pa manjše na še manjše,...), saj bomo le tako na koncu vse te delčke lahko združili nazaj v smiselno celoto. Seveda lahko obstajajo tudi povezave med posameznimi delčki na različnih vejah, ampak s temi se bomo ubadali kasneje, ko bomo učno snov že delno usvojili. Potrebno je paziti tudi, da delčki niso premajhni. Vsak delček naj predstavlja neko zaključeno celoto (v njem naj bo vsaj en odstavek). Zakaj smo učno snov sploh razdrobili? Zato, da se znotraj vsakega delčka lahko posvetimo resničnemu bistvu in se ne ukvarjamo s tem, kar je “zunaj”. Smo v nekem “domačem zavetju” :) Zavedati pa se moramo, da so meje med posameznimi deli celote tanke in še vedno obstajajo povezave med njimi. Ko boste te povezave našli, boste pa že lahko rekli, da ste se nekaj naučili ;) Tu dodajmo še en nasvet. Če npr. v desetem delčku snovi ugotovite, da ste nekaj podobnega prebrali že npr. v petem, si to kar zapišite, saj vam bo v veliko pomoč pri končnem povezovanju snovi v celoto. Tudi bližnjico, ki povezuje dve mesti na zemljevidu si boste verjetno dobro zapomnili, da vam v naslednjo ne bo več potrebno iti po dolgi poti ;) Sedaj pa pojdimo, delček za delčkom, in podčrtujmo, barvajmo, si kaj izpišimo in naredimo kak miselni vzorec. Več o tem pa v nadaljevanju ;) V naslednjih nekaj letih bo večina delovnih mest zahtevala poznavanje sodobnih tehnologij.
Programiranje, upravljanje sistemov na daljavo, preverjanje delovanja elektronskih naprav...to so veščine, ki jih je (in bo) dobro poznati, ko boste po končani šoli iskali zaposlitev. Na žalost vsega potrebnega znanja ni moč dobiti tekom rednega izobraževanja, zato je priporočljivo "žrtvovati" kakšen evro tudi za dodatna usposabljanja, vsekakor pa se veliko samostojno učiti. Bodisi za zadostitev razpisnim pogojev, bodisi za samostojno podjetniško pot. Ali pa za osebno uporabo, saj vemo, koliko že danes stanejo računalniške storitve. Da bo vse skupaj lažje, vam iztočnice za samostojno učenje redno "serviramo" tudi na naši Facebook strani https://www.facebook.com/osvojiznanje/, ki je dostopna tudi preko našega novega portala osvojiznanje.si. V šolah je sedaj moderno, da se ob pouku uporablja tudi tablične računalnike. Tablice omogočajo velik nabor interaktivnih popestritev, od video predstavitev, večnivojskih shem, ... pa vse do aktivnega sodelovanja učencev v raznih kvizih, risanja in podobno. Ali to pomeni, da bodo papirnate knjige kmalu le še stvar preteklosti?
Odgovor je negativen. Glede na zadnje rezultate raziskav so tablice primerne zgolj kot dopolnilo v učnem procesu, ne morejo pa povsem nadomestiti tiskanih gradiv. Učenci naj bi se pri branju tablic snov slabše zapomnili, tipkanje po tipkovnici namesto pisanja "na roko" pa zavira tudi razvoj ročnih sposobnosti. Ne nazadnje je pri branju s tablice problem tudi koncentracija, saj tehnologijo pogosto povezujemo z zabavo in hitro nas lahko zamika, da na hitro preverimo pošto ali odigramo eno stopnjo priljubljene igrice. Sklenemo lahko, da je tablica ob pravilni in usmerjeni rabi odlična popestritev pri učenju, prava pot do znanja pa je še vedno preko papirnate knjige. Tudi matematične naloge bomo verjetno še dolgo reševali na klasičen način, s pisalom v zvezek ali na list papirja. Glede na trende po svetu in doma smo vam pripravili kratek vodič po poklicih prihodnosti in poklicih, za katere je na vidiku manj svetla prihodnost.
Po zadnjih napovedih bo službo lažje dobiti v naslednjih panogah:
Kljub poplavi novih tehnologij, avtomatizacije in prihodu robotov bodo v prihodnosti še vedno iskani poklici, ki temeljijo na osebnem stiku, avtorski ter "zeleni" poklici:
Po drugi strani se pa bolj "slabo piše" poklicem, ki jih bo (oziroma jih je že sedaj) možno v veliki meri avtomatizirati:
Vsekakor pa bo za uspeh v prihodnosti potrebno upoštevati bistvo vseživljenjskega učenja, ki ga poudarjamo tudi na naši spletni strani: "Učenje naj ne bo obveznost, ampak način življenja!" Ste pri angleščini že dobili domačo nalogo v stilu "naučite se tole besedilo, drug teden sprašujem"? In potem ste se hiteli učit na pamet, prevajat vse od a do z, vključno z vejicami in pikami...in ugotovili, da vam to ni kaj dosti pomagalo? Vsaj ne na dolgi rok? Z naslednjo metodo si boste zapomnili več in za dalj časa, lažje boste naučeno razložili, pa še uživali boste zraven. Že samo branje zna biti zanimivo, če se zraven še malo igramo, je pa to "čista zmaga". Razložimo na primeru (vir angleškega besedila: Wikipedia): V roke vzemimo barvne markerje (lahko tudi barvice ali kakšno drugo barvno pisalo, kar vam je ljubše) in med branjem zgornjega besedila označimo:
Vrstni red označevanja ni pomemben, lahko označujete "malo mešano", pač tisto kar najdete.
Glagoli so pomembni zato, ker predstavljajo jedro vsakega stavka in so ključni za razumevanje besedila. Ne pozabimo, da je v posamezni povedi lahko več stavkov in s tem tudi glagolov. Pri označevanju pomembnih podatkov nam ni potrebno razmišljati o besednih vrstah. Označimo vse, kar se nam zdi pomembno. To so lahko letnice, osebe, predmeti, kraji,... Besedilo je koristno prebrati večkrat, saj lahko pri drugem branju ugotovimo, da kakšen podatek ni tako bistven, kot smo na začetku mislili, lahko pa se zgodi tudi obratno. Le na to pazimo, da pomembnih podatkov ne bo na koncu preveč. To pa verjetno ne bo problem, saj ponavadi vsi želimo, da bi se nam bilo potrebno naučiti kar najmanj ;) Če v kakšnem stavku ni nobene pomembne informacije, lahko ta stavek kar prečrtamo (vključno z glagolom). Neznane besede prav tako označujemo sproti, zapomnimo pa si naslednje: ne prevajajmo tistih besed, ki za samo razumevanje besedila niso bistvene. S tem bi izgubili samo dragoceni čas, znali pa ne bi kaj dosti več. Na koncu lahko naredimo še miselni vzorec: Učenje "na pamet" je dolgočasno, pa tudi smiselno ni, saj na pamet naučeno snov najhitreje pozabimo. Tudi utrjevanje naučenega zna biti mučno, če zanj nimamo prave motivacije. Zato se je potrebno domisliti boljših metod. Predvsem pri učenju tujega jezika, saj tu "piflanje" popolnoma odpade. Učenje postane zanimivo, če imamo zanj ustrezno motivacijo. Še bolje je, če ga spremenimo kar v igro. Z opisano igro boste utrjevali branje angleškega besedila in se naučili novih besed, s pozorno razgradnjo besedila na posamezne dele pa boste bolje razumeli tudi njegovo sestavo, kar vam bo koristilo tudi pri pisanju lastnih spisov. S sošolko, sošolcem, bratom, sestro, očetom, mamo, teto (lahko vas je tudi več :)) si natisnite vsak svoje poljubno besedilo ter poiščita čimveč označevalcev besedila, ki naj bodo različnih barv. Nato si zadajte nalogo najti npr. čimveč samostalnikov in vsakega od njih označite s svojo barvo. Nato vsakega od njih skušajte še prevesti. Enak postopek nato lahko ponovite še za ostale besedne vrste (glagole, pridevnike, prislove,...).: Nalogo lahko nato "popestrite" še tako, da:
Obarvane besede lahko zapišete na listke ali kartice različnih barv in jih uporabite za tvorbo lastnih stavkov. Na eno stran kartic lahko zapišete angleško besedo, na drugo pa pripadajoč slovenski prevod. Take listke lahko uporabite tudi za ponavljanje na novo osvojenih besed. Drugo stran kartic seveda lahko tudi "obogatite" na način, ki je opisan v zgornjih alinejah. Namesto posameznih besednih vrst v besedilu lahko iščete tudi t.i. "parčke" (ali pa "dvojčke", kakor vam je ljubše :)) pridevnik + samostalnik oziroma prislov + glagol ali pa (redkeje) prislov + pridevnik. Kot vemo, pridevniki opisujejo samostalnike, prislovi pa glagole (lahko tudi pridevnike), zato v besedilu stojijo eni zraven drugih. V "družbi" samostalnika se pogosto znajde tudi predlog in/ali nedoločni/določni člen, tako da omenjene "dvojčke" lahko razširimo na iskanje besednih zvez v obliki predlog + nedoločni/določni člen + pridevnik(i) + samostalnik. Samostalnik je v taki zvezi nujen, ostali pa so v zvezi ali pa ne: Tisti bolj izkušeni pa lahko stavke še zanikate ali se vprašate po posameznih stavčnih členih le-teh.
Veliko veselja pri učenju vam želimo, da vam bo šlo vse skupaj lažje od rok, pa si lahko pomagate s tole povezavo. Do sedaj smo obdelali že skoraj vse - pripravo plana za učenje, izbiro gradiva, ovrednotenje snovi, utrjevanje, tudi počivali smo :) O učenju samem pa ni bilo še kaj dosti povedanega.
Na tem mestu se najprej vprašajmo: "Kaj pa sploh je učenje?" Če se izrazimo računalniško, bi lahko rekli, da je to neke vrste “obdelava podatkov”, včasih omenjeni aktivnosti rečemo tudi “predelava snovi”. Pa tudi ta izraz ni ravno najbolj posrečen, saj nas hitro zavede v kakšne industrijske ali pa kmetijske vode ;) Obstaja splošno prepričanje, da je učenje nekaj neprijetnega, napornega ... Mi seveda trdimo, da to ni res, če se le učimo na pravi način. In učenje na pamet vsekakor ni pravi način. Pri učenju na pamet si skušamo zapomniti čimveč prebranega in zraven nič ne razmišljamo, kar nas utruja in dolgočasi, pridobljeno znanje pa hitro zbledi. Proces učenja (recimo mu učenje "po pameti", kot kontrast učenju "na pamet") naj bo čimbolj preprost. Sliši se čudno, ampak motivacija za učenje je velikokrat največja takrat, ko učenja sploh ne dojemamo kot učenje. Če neko snov le preberemo, povsem neobremenjeno, si včasih zapomnimo več, kot pa če se že takoj skušamo na pamet naučiti določene pojme ali pa si “na vrat na nos” delati zapiske oziroma vleči iz peresnice barvice za podčrtovanje. Vse to je seveda zelo koristno in priporočljivo, ampak raje pojdimo lepo po vrsti. Tudi smučarji najprej preverijo teren, preden se zapodijo na progo ;) Ker se ne bomo učili na pamet (brez izjem! :)), učenja samega sploh ne bomo obravnavali ločeno, ampak v okviru ostalih dejavnosti, o katerih smo že govorili - ovrednotenju snovi, pripravi povzetkov, utrjevanju ... Za vas smo pripravili nekaj idej za učenje, ki vam jih bomo predstavili v nadaljevanju. V zadnjem času je veliko govora o tem, kako tehnologija slabo vpliva na učenje in z njim povezanimi aktivnostmi. Mi se s tem le delno strinjamo. V marsičem nam lahko zelo pomaga, zna pa tudi hitro postati naš "sovražnik". Proti slednjem se borimo z veščino, ki jo bomo morali slej ko prej vsi osvojiti, to je zmernost.
Kako to deluje v praksi, si oglejmo na primeru. Recimo, da imate za nalogo zbrati gradivo, pripraviti seminarsko nalogo in jo predstaviti. Ali pa da bi sodelavcem radi predstavili na primer neko novost z vašega področja. Začnimo pri zbiranju gradiva. Res je, da "stric Google" ve (skoraj) vse, ampak včasih je koristno zaviti tudi v knjižnico in poiskati kakšno knjigo, ki je še ni "na netu". Če že brskamo po internetu, kakšen članek tudi natisnimo, da ga bomo kasneje lahko "opremili" s podčrtovanjem, označevanjem z markerjem in lastnimi zapiski. Lahko si ogledamo tudi kakšen video posnetek ali poslušamo "poddajo" (ang. podcast) ter zraven "kracajmo" zabeležke na list papirja. Pri pripravi izdelka na liste papirja izdelujmo zapiske in rišimo miselne vzorce ter vse skupaj opremimo z raznobarvnimi opombami. Zraven pa naj bo pri roki program za prevajanje (veliko boljša je angleško-angleška varianta, saj nam neposredni prevodi ne ponudijo vedno pravega odgovora; tudi Google to obvlada). Morebitne nejasnosti zopet lahko poiščemo na internetu, a pazimo, da ne gremo preveč v globino problema, če ne seminarske ne bomo nikoli dokončali ;) Predstavitev bo še vedno najbolj fascinirala v digitalni obliki (razen, če ste že tak strokovnjak, da vam bo uspelo občinstvo animirati tudi brez vizualnih pripomočkov ;) Na spletu je že veliko brezplačnih alternativ powerpointu, pri katerih je poudarek predvsem na živih barvah in vizualno zanimivih animacijah, vi jim morate "vdahniti" le še pravo mero kvalitetne vsebine. Glede besedila si zapomnite tole: "Več je manj!" Res je, če bo na prosojnicah preveč teksta, bodo poslušalci brali tekst, namesto da bi poslušali vas. Poskrbite za veliko slik ter grafičnih ponazoritev, govorite pa "na pamet". No, na mizi pa vseeno imejte miselni vzorec, ki ste ga izdelali pri študiranju gradiva. Pa ne pozabite na kakšen zabaven vložek (seveda v kontekstu predstavitve), s katerim boste prebudili morebitne "zaspance" ;) Če sedaj pogledamo moder tekst, ki se nanaša na tehnologijo, ter zelenega, ki pripada "klasiki", lahko ugotovimo, da smo ju kar dobro "prepletli", torej nam je - uspelo ;) |
arhiv
March 2024
kategorije |