Zmagovalni načrt za učenje teorije?

Strokovnjaki pravijo, da se naučimo največ, če uporabljamo kombinacijo aktivnega priklica in učenja s presledki (metodi najdete tudi v našem slovarčku).

Najbolj elegantno se učenja lotimo z uporabo učnih kartic. Tistim, ki ste uspeli omejiti uporabo zaslonov za zabavo in se ne bojite tehnologije, ;) priporočam Anki, ostali pa seveda lahko naredite »klasične« kartonske kartice, ki imajo na eni strani vprašanje, na drugi pa odgovor. Pomanjkljivost slednjih je le v tem, da moramo med učenjem sami skrbeti za pravi vrstni red in količino ponavljanja v presledkih, medtem ko ima Anki t.i. Leitnerjevo metodo že implementirano. In deluje zelo učinkovito, povem iz prakse.

»Material« za učne kartice lahko črpamo iz različnih virov: zvezek, učbenik, delovni zvezek, stari testi, splet ... Bolj ko je vir urejen, lažja je priprava kartic. Tudi za beleženje obstaja kar nekaj metod, nekaj najbolj zanimivih si lahko ogledate v našem slovarčku.

Priprava kartic zahteva veliko zbranosti, saj moramo vanje vključiti čim več pomembnih dejstev in čim manj »balasta«. Z optimalnimi vprašanji in odgovori lahko močno zmanjšamo čas učenja in se naučimo veliko več kot z »običajnimi« metodami učenja (zopet govorim iz prakse – ko smo pri nas začeli uporabljati Anki, so otroci z manj učenja začeli dobivati boljše ocene).

In kakšna so »optimalna« vprašanja? Ta naj vsebujejo splošno vprašanje, ki mu sledi nekaj konkretnih podvprašanj. Slednja ne morejo zajemati celotne snovi, saj bi jih bilo preveč, so pa odličen opomnik za to, kaj vse je potrebno znati oziroma česa ne smemo »zgrešiti«, ko odgovarjamo na splošno vprašanje. Predvsem, če se učimo sami. Če se učimo v skupini, pa lahko nekoga prosimo, da nam namesto splošnega vprašanja zastavi nekaj konkretnih vprašanj, da vidimo, ali snov ne le znamo, ampak tudi razumemo.

Na zadnjo stran učnih kartic je najbolje vključiti nek grafični organizator, ki zajema vse ključne pojme. Ta nam pomaga, da pri samostojnem učenju česa ne zgrešimo, če nas kdo »vpraša«, pa lahko v miselnem vzorcu, primerjalni tabeli, Vennovem diagramu ali čem podobnem (najzanimivejše najdete v našem slovarčku) najde idejo za konkretno vprašanje.