Ponavljanje oziroma utrjevanje snovi. Ja, ko se nekaj naučimo, je potrebno znanje stalno obnavljati, da se "usidra" v naše glave. Če zadevo obrnemo malo na hec - to je nekako tako, kot pri tlačenju zelja - če želimo škaf kar najbolje napolniti, je zadevo potrebno dobro potlačiti:) 

Pa se od zeljnih vrnimo k našim glavam. Ponavljanje je neke vrste "nujno zlo", zato bi radi, da je čim prej mimo, da gremo potem počet kaj bolj zanimivega. Da pa nam to uspe, se je potrebno nanj dobro pripraviti. K sreči obstaja kar nekaj trikov, pomagal oziroma kakorkoli temu že rečemo. Naj vam jih nekaj predstavimo:

• miselni vzorec (na njem naj bo čimmanj besed in čimveč barv, lahko uporabimo tudi simbole; gledamo vzorec in pripovedujemo zgodbo)
• listki s teorijo (najprej jih premešamo, nato pa grupiramo in razporedimo v logično celoto; na eni strani naj bo ključna beseda ali pa samo nek simbol, na drugi pa razlaga)
• slike brez opisov (npr. v knjigi pokrijte tekst in glejte le slike ter ob vsaki sliki povejte vse, kar se spomnite; če slika ni dovolj, si pomagajte s tekstom pod sliko ali pa preberite prvi (od)stavek besedila, pa potem nadaljujte
• "žrtev", ki ji razložite snov:) To je lahko oče, mati, sestra, brat, prijatelj, stara starša...manj, ko poslušalec ve o tem, kar govorite, težja bo naloga in boljši bo rezultat, saj boste v primeru, da vas ne bodo razumeli, morali poiskati drugačno razlago in s tem še bolj utrdili snov.
• "pet minut pred katastrofo" -  predstavljajte si, da ste robot in vam bodo čez 5 minut izbrisali spomin (nekdo bo porekel "Glej, spet je en preveč gledal znanstveno fantastiko;)") . Veste, da v 5 minutah ne morate "pretočiti" vsega, zato izberete le najnujnejše, nakakšen "jagodni izbor"

Za prva dva je gradivo potrebno izdelati že med fazo učenja v preteklih dneh, zadnji trije pa zahtevajo manj predpriprav, kar pa še ne pomeni, da niso učinkoviti.

Verjetno se boste še vprašali: "Kdaj pa je za ponavljanje pravi čas?" Enostavnega odgovora za to ni, verjetno pa bo koristno, če se ga lotite tedaj, ko ste še "v elementu".  To lahko naredite recimo

• takoj, ko iz šole pridete domov (hojo domov lahko smatramo kot ene vrste odmor in možgani so tedaj dokaj spočiti),
• po popoldanskem druženju s prijatelji (veste, tisto, ko starše prosite, če greste lahko samo za pol urice ven, pa vas ni celo uro:))
• po družinskem izletu (če je recimo vikend; le da niste preveč utrujeni, ne delajte tega takrat, ko pridete recimo s Triglava:))

Ponavljanju pa se je koristno izogibati takrat, ko smo utrujeni (recimo takoj po tem, ko smo se učili ali po kakem fizičnem naporu), bolni, ravno po kosilu (pustimo, da želodec v miru opravi svoje) oziroma imamo v glavi preveč "motenj" (recimo, če zbiramo pogum, kako očetu povedati, da smo mu odrgnili lak na avtu ali pa čakamo SMS od sošolke, ki smo jo povabili na kakav:))

Ovrednotenje snovi, ki se jo bomo učili. Preden se začnemo učiti,  snov pregledamo, poiščemo nove pojme, jih razporedimo v logično celoto ter umestimo v širšo sliko.

Za vsak pojem preverimo, če vemo:

• kaj ta pojem sploh je (bi ga znali na hitro predstaviti nekemu laiku, npr. stari mami?)
• kam v logično celoto bi ga umestili (poiščemo njegovo nadpomenko ter sopomenke)
• kako izgleda njegova uporaba v praksi (tako si ga bomo zapomnili za dlje časa)

Sledi razporeditev pojmov v logično celoto:

• pojme lahko zapišemo na posamične listke s teorijo (prav nam bodo prišli pri ponavljanju naslednji dan), te pa nato logično razporedimo po mizi, postelji ali podobni površini
• izdelamo lahko miselni vzorec (najbolje na papir, pri tem pa uporabimo veliko barv, različnih oblik, pisav, predvsem pa veliko domišljije), na katerem naj bodo pojmi bodisi opisani bodisi narisani, kar nam je lažje. Če imamo izdelane tudi listke s teorijo, na miselni vzorec ni potrebno pisati vseh podrobnosti

Ko imamo gradivo pripravljeno, se od njega poslovimo (če smo uspeli narediti vse zgoraj napisano, si pa resnično že zaslužimo eno pošteno pavzo:)).

H gradivu se vrnemo:

• pred spanjem (hiter prelet bo dovolj, da možgani "poskenirajo" vaše barvite izdelke)
• zjutraj, ko se zbudimo (najprej zaprimo oči in si predstavljajmo miselni vzorec, ki smo ga naredili prejšnji dan, nato pa preverimo, kaj nam je iz glave "ušlo" ter zadevo "spravimo nazaj":)

Zadnji dve točki spadata že k ponavljanju oziroma utrjevanju snovi. O tem pa več v kakšni od naslednjih objav.

Namig: Strokovnjaki ugotavljajo, da je ovrednotenje novih pojmov bolje izvesti kakšen dan po predavanju oziroma branju snovi iz knjige oz. učbenika. Ko je snov v kratkotrajnem spominu še "sveža", jo namreč težje povezujemo z znanjem v dolgoročnem spominu, nekako ga "zasenči". Naslednji dan, ko se snov od prejšnjega dne že nekoliko "poleže" oziroma jo malo že pozabimo, je integracija "starega" in "novega" ter s tem učenje veliko bolj učinkovito. Več o tem si lahko preberete na tej povezavi.