V naslednjih nekaj letih bo večina delovnih mest zahtevala poznavanje sodobnih tehnologij.
​
Programiranje, upravljanje sistemov na daljavo, preverjanje delovanja elektronskih naprav...to so veščine, ki jih je (in bo) dobro poznati, ko boste po končani šoli iskali zaposlitev.

Na žalost vsega potrebnega znanja ni moč dobiti tekom rednega izobraževanja, zato je priporočljivo "žrtvovati" kakšen evro tudi za dodatna usposabljanja, vsekakor pa se veliko samostojno učiti. Bodisi za zadostitev razpisnim pogojev, bodisi za samostojno podjetniško pot. Ali pa za osebno uporabo, saj vemo, koliko že danes stanejo računalniške storitve.

Da bo vse skupaj lažje, vam iztočnice za samostojno učenje redno "serviramo" tudi na naši Facebook strani https://www.facebook.com/osvojiznanje/, ki je dostopna tudi preko našega novega portala osvojiznanje.si.

V šolah je sedaj moderno, da se ob pouku uporablja tudi tablične računalnike. Tablice omogočajo velik nabor interaktivnih popestritev, od video predstavitev, večnivojskih shem, ... pa vse do aktivnega sodelovanja učencev v raznih kvizih, risanja in podobno. Ali to pomeni, da bodo papirnate knjige kmalu le še stvar preteklosti?

Odgovor je negativen. Glede na zadnje rezultate raziskav so tablice primerne zgolj kot dopolnilo v učnem procesu, ne morejo pa povsem nadomestiti tiskanih gradiv. Učenci naj bi se pri branju tablic snov slabše zapomnili, tipkanje po tipkovnici namesto pisanja "na roko" pa zavira tudi razvoj ročnih sposobnosti. Ne nazadnje je pri branju s tablice problem tudi koncentracija, saj tehnologijo pogosto povezujemo z zabavo in hitro nas lahko zamika, da na hitro preverimo pošto ali odigramo eno stopnjo priljubljene igrice.

Sklenemo lahko, da je tablica ob pravilni in usmerjeni rabi odlična popestritev pri učenju, prava pot do znanja pa je še vedno preko papirnate knjige. Tudi matematične naloge bomo verjetno še dolgo reševali na klasičen način, s pisalom v zvezek ali na list papirja.

Glede na trende po svetu in doma smo vam pripravili kratek vodič po poklicih prihodnosti in poklicih, za katere je na vidiku manj svetla prihodnost.

Po zadnjih napovedih bo službo lažje dobiti v naslednjih panogah:

• telekomunikacije (s poudarkom na mobilnih spletnih komunikacijah)
• informacijske tehnologije (tablice, telefoni, pametne ure, ...)
• "zeleni" poklici (usmerjeni v trajnostni razvoj, kar pomeni, da ima skrb za ohranitev narave prednost pred dobičkom)

Kljub poplavi novih tehnologij, avtomatizacije in prihodu robotov bodo v prihodnosti še vedno iskani poklici, ki temeljijo na osebnem stiku, avtorski ter "zeleni" poklici:

• frizer, kozmetik, negovalec
• zdravnik, terapevt, psiholog, spremljevalec starejših (prebivalstvo se stara)
• novinar, pisatelj, skladatelj
• inženir za solarno energijo, ekologist,... (praktično kateri koli poklic, usmerjen v trajnostni razvoj, kjer ima skrb za ohranitev narave prednost pred dobičkom)
• učitelj, svetovalec (prednost bodo imeli tisti, ki bodo znalo bolje izluščiti bistvo iz velike količine podatkov in ga predstaviti poslušalcem oziroma svojim strankam)

Po drugi strani se pa bolj "slabo piše" poklicem, ki jih bo (oziroma jih je že sedaj) možno v veliki meri avtomatizirati:

• računovodja
• prodajalec (izjema so trgovine, kjer brez "pomerjanja" ne gre, pa še tu so na voljo že računalniški programi, ki nas oblečejo in obujejo v virtualnem svetu)
• asistent za prodajo preko telefona
• delavec za tekočim trakom

Vsekakor pa bo za uspeh v prihodnosti potrebno upoštevati bistvo vseživljenjskega učenja, ki ga poudarjamo tudi na naši spletni strani: 

"Učenje naj ne bo obveznost, ampak način življenja!"

Ste pri angleščini že dobili domačo nalogo v stilu "naučite se tole besedilo, drug teden sprašujem"?

In potem ste se hiteli učit na pamet, prevajat vse od a do z, vključno z vejicami in pikami...in ugotovili, da vam to ni kaj dosti pomagalo? Vsaj ne na dolgi rok?

Z naslednjo metodo si boste zapomnili več in za dalj časa, lažje boste naučeno razložili, pa še uživali boste zraven. Že samo branje zna biti zanimivo, če se zraven še malo igramo, je pa to "čista zmaga".

Razložimo na primeru (vir angleškega besedila: Wikipedia):

 Vrstni red označevanja ni pomemben, lahko označujete "malo mešano", pač tisto kar najdete.

Glagoli so pomembni zato, ker predstavljajo jedro vsakega stavka in so ključni za razumevanje besedila. Ne pozabimo, da je v posamezni povedi lahko več stavkov in s tem tudi glagolov.

Pri označevanju pomembnih podatkov nam ni potrebno razmišljati o besednih vrstah. Označimo vse, kar se nam zdi pomembno. To so lahko letnice, osebe, predmeti, kraji,... 

Besedilo je koristno prebrati večkrat, saj lahko pri drugem branju ugotovimo, da kakšen podatek ni tako bistven, kot smo na začetku mislili, lahko pa se zgodi tudi obratno. Le na to pazimo, da pomembnih podatkov ne bo na koncu preveč. To pa verjetno ne bo problem, saj ponavadi vsi želimo, da bi se nam bilo potrebno naučiti kar najmanj ;)

Če v kakšnem stavku ni nobene pomembne informacije, lahko ta stavek kar prečrtamo (vključno z glagolom).

Neznane besede prav tako označujemo sproti, zapomnimo pa si naslednje: ne prevajajmo tistih besed, ki za samo razumevanje besedila niso bistvene. S tem bi izgubili samo dragoceni čas, znali pa ne bi kaj dosti več.

Na koncu lahko naredimo še miselni vzorec: