Pred leti smo kariero lahko pričeli graditi praktično že v osnovni šoli, danes pa še ob vpisu na faks pogosto ne vemo, ali bo naš poklic čez 5 let sploh še obstajal.
Kaj je torej tisto, kar kljub stalnim spremembam "pije vodo" tudi na dolgi rok? Daniel Miessler v svojem novičniku svetuje naslednje:
0 Comments
V bistvu vprašanja ni, STEAM je prava stvar. A pojdimo lepo po vrsti. Kaj je STEM? STEM (Science, Technology, Engineering and Mathematics) je angleška kratica za nov pristop k poučevanju, ki preko "mešanice" naravoslovnih in matematičnih ved spodbuja učenje z raziskovanjem, kritično mišljenje in timsko delo ob uporabi sodobnih tehnologij. Glavna ideja STEM je združitev omenjenih naravoslovno-tehničnih predmetov, saj ti tudi v resničnih življenjskih situacijah ne nastopajo posamično. Slovenska različica le-te se glasi "Na-Ma" (Naravoslovje in matematika; mogoče ste že slišali za projekt #namapoti pod okriljem ZRSŠ - več o njem izveste na tej povezavi). Omenjen pristop je kritičnega pomena za prihodnost, saj delovna mesta vedno bolj zahtevajo odgovorne reševalke in reševalce kompleksnih problemov, kar "STEMovke in STEMovci" vsekakor so. Zakaj STEAM? STEM je sam po sebi dokaj "pust", saj temelji izključno na znanstvenih dejstvih. To sicer ustreza "kritičnim logikom", pri katerih prevladuje leva možganska polovica, a predstavlja težavo "čustvenim ustvarjalcem" z dejavnejšo desno stranjo možganov. Odgovor na omenjeno pomanjkljivost je STEAM. Kratici STEM je dodana črka A, ki predstavlja "Art", angleško besedo za umetnost. Zakaj umetnost? Umetnost je subjektivna in s tem odlična protiutež objektivni znanosti. Skozi umetnost tudi "sanjačem" omogočimo vstop v svet znanosti. Poleg tega pa raziskave kažejo, da umetnost v različnih oblikah (glasba, ples, likovna umetnost ...) spodbuja zanimanje, pozornost, raziskovanje in kreativno razmišljanje. Te lastnosti pa so pogosto šibka točka "logikov". Marsikdo je verjetno že slišal za angleški izraz "thinking out of the box", kjer ni pomembno le to, kar so nas naučili, ampak tudi tisto, kar smo na podlagi zanimanja z raziskovanjem ugotovili sami. Ob tem ni nič narobe, če smo se na poti do cilja nekajkrat zmotili. Napake so namreč sestavni del učnega procesa in iz njih se lahko zelo veliko naučimo. Če povzamemo ...
#STEAM torej učencem, dijakom in študentom ob učenju omogoča enakomerno uporabo obeh možganskih polovic - logične leve in kreativne desne, kar vodi v razvoj kreativnih raziskovalcev in reševalcev kompleksnih problemov - kadrov, ki si jih bo že v bližnji prihodnosti želel vsak delodajalec. Veseli nas, da smo z našimi idejami, nasveti, predstavitvami in didaktičnimi igrami lahko del tega procesa in upamo, da bo med njimi vsak izmed vas našel nekaj, kar mu bo pomagalo na poti do uspeha. V naslednjih nekaj letih bo večina delovnih mest zahtevala poznavanje sodobnih tehnologij.
Programiranje, upravljanje sistemov na daljavo, preverjanje delovanja elektronskih naprav...to so veščine, ki jih je (in bo) dobro poznati, ko boste po končani šoli iskali zaposlitev. Na žalost vsega potrebnega znanja ni moč dobiti tekom rednega izobraževanja, zato je priporočljivo "žrtvovati" kakšen evro tudi za dodatna usposabljanja, vsekakor pa se veliko samostojno učiti. Bodisi za zadostitev razpisnim pogojev, bodisi za samostojno podjetniško pot. Ali pa za osebno uporabo, saj vemo, koliko že danes stanejo računalniške storitve. Da bo vse skupaj lažje, vam iztočnice za samostojno učenje redno "serviramo" tudi na naši Facebook strani https://www.facebook.com/osvojiznanje/, ki je dostopna tudi preko našega novega portala osvojiznanje.si. Glede na trende po svetu in doma smo vam pripravili kratek vodič po poklicih prihodnosti in poklicih, za katere je na vidiku manj svetla prihodnost.
Po zadnjih napovedih bo službo lažje dobiti v naslednjih panogah:
Kljub poplavi novih tehnologij, avtomatizacije in prihodu robotov bodo v prihodnosti še vedno iskani poklici, ki temeljijo na osebnem stiku, avtorski ter "zeleni" poklici:
Po drugi strani se pa bolj "slabo piše" poklicem, ki jih bo (oziroma jih je že sedaj) možno v veliki meri avtomatizirati:
Vsekakor pa bo za uspeh v prihodnosti potrebno upoštevati bistvo vseživljenjskega učenja, ki ga poudarjamo tudi na naši spletni strani: "Učenje naj ne bo obveznost, ampak način življenja!" Dejstvo je, da človek ne more biti ustvarjalen "na silo". Običajno se nas ustvarjalnost "poloti" ravno takrat, ko počnemo nekaj drugega.
Da ustvarjalne misli ne bi "odbrzele" mimo nas, imejmo pri sebi vedno nek medij, na katerega bomo lahko na hitro zabeležili rdečo nit svojih misli, da se bomo kasneje lahko vrnili k njim in jih v miru obdelali. Dandanes lahko izbiramo med najrazličnejšim pripomočki:
Da ne bo pomote, zapis, ki ga berete, ni namenjen samo pisateljem, pesnikom, slikarjem, glasbenikom...zelo koristen je tudi pri učenju. Kar pomislimo, velikokrat se nam ob študiju kakšna snov zdi popolnoma neobvladljiva, zato si privoščimo odmor, da malo "sprostimo misli", na sprehodu sredi gozda pa: "Eureka! Zdaj mi je jasno!":) Tudi vstajanje sredi noči se splača, če si bomo zabeležili nekaj, s pomočjo česar bomo zjutraj lažje začeli delovni dan. Res je. Če neko nalogo sprejmemo kot izziv in ne kot težavo, se soočamo s tako imenovanim "pozitivnim stresom". Več znanja imamo, večja je možnost zanj. Pomembno pa je tudi to, kakšno je naše mnenje o stresu. Če se zavedamo, da stres ni nek "bav-bav", ampak le sporočilo našega telesa o tem, da nam nekaj resnično veliko pomeni, smo že na dobri poti.
Verjeli ali ne, že dejstvo o tem, ali ste prebrali zgornji odstavek ali ne (in če se z njim strinjate), lahko vpliva o tem, kakšen stres boste doživljali ob naslednji nalogi. Za primer vzemimo pisanje kontrolne naloge. Če smo se nanjo pripravljali, bodo naloge za nas bolj izziv, kot pa težava. Znojili se bomo verjetno prav tako kot tisti, ki se niso učili, ampak se ne smemo ustrašiti - zavedati se moramo, da je to, kar doživljamo, pozitiven stres in ravno to dejstvo nas lahko pripelje do končnega uspeha. Znanje je več ali manj splošno in ga pridobimo v šoli.
Kompetenca je sposobnost opraviti neko nalogo. Kompetence potrebujemo na delovnem mestu. V zadnjem času se pojavljajo kritike, da so izobraževalni programi vse bolj usmerjeni v pridobivanje kompetenc, pri tem pa se zanemarja splošno znanje, ki ga posameznik potrebuje za življenje. |
arhiv
January 2027
kategorije |