Res je. Če neko nalogo sprejmemo kot izziv in ne kot težavo, se soočamo s tako imenovanim "pozitivnim stresom". Več znanja imamo, večja je možnost zanj. Pomembno pa je tudi to, kakšno je naše mnenje o stresu. Če se zavedamo, da stres ni nek "bav-bav", ampak le sporočilo našega telesa o tem, da nam nekaj resnično veliko pomeni, smo že na dobri poti.
Verjeli ali ne, že dejstvo o tem, ali ste prebrali zgornji odstavek ali ne (in če se z njim strinjate), lahko vpliva o tem, kakšen stres boste doživljali ob naslednji nalogi. Za primer vzemimo pisanje kontrolne naloge. Če smo se nanjo pripravljali, bodo naloge za nas bolj izziv, kot pa težava. Znojili se bomo verjetno prav tako kot tisti, ki se niso učili, ampak se ne smemo ustrašiti - zavedati se moramo, da je to, kar doživljamo, pozitiven stres in ravno to dejstvo nas lahko pripelje do končnega uspeha.
0 Comments
Ena najučinkovitejših metod utrjevanja nove snovi je razlaga osvojenega znanja (sošolcem, prijateljem, staršem,...).
Ob poplavi tablic in pametnih telefonov marsikdo od vas verjetno že opušča zapisovanje na papir in beležke ustvarja na digitalnem mediju. Omenjena odločitev je vsekakor priročna (dobesedno), saj imamo telefon ali tablico vedno pri roki.
Vendar strokovnjaki opozarjajo, da si na roke zapisano snov lažje zapomnimo, kot pa natipkano. Zato predlagamo naslednje:
Učinkovita pa je tudi kombinacija obeh načinov:
Znanje je več ali manj splošno in ga pridobimo v šoli.
Kompetenca je sposobnost opraviti neko nalogo. Kompetence potrebujemo na delovnem mestu. V zadnjem času se pojavljajo kritike, da so izobraževalni programi vse bolj usmerjeni v pridobivanje kompetenc, pri tem pa se zanemarja splošno znanje, ki ga posameznik potrebuje za življenje. |
arhiv
January 2027
kategorije |