Znati se učiti je veščina, s pomočjo katere se lahko naučimo praktično vse, kar želimo. Učinkovito in brez pretiranega stresa, znanje pa se nam vtisne globoko v spomin, od koder ga lahko enostavno prikličemo. Ko se pogovarjamo o učenju učenja, je koristno poznati pojme, ki so opisani v nadaljevanju. dvojno kodiranje (dual coding) ... učenje s kombinacijo slik in besedila; na ta način v kratkoročnem spominu ustvarimo tako tekstovni kot vizualni model, ki se v dolgoročnem spominu vežeta na obstoječe znanje; ker je informacija shranjena na dva načina, je priklic le-te na izpitu ali kasneje v življenju lažji. Vizualizacija je lahko v obliki infografik, časovnih osi, stripov, diagramov, grafičnih organizatorjev, slik s podpisi, video posnetkov s podnapisi ... Pri učenju skušamo najti čim več povezav med slikami in besedilom. Če slike izdelamo sami, se bolj kot na kvaliteto slik osredotočimo na to, kaj prikazujejo. Slike naj vsebujejo le tisto, kar z njimi želimo povedati (brez "balasta"). piflanje (cramming) ... pospešeno učenje tik pred izpitom; tako učenje je pogosto stresno, površno in brez razumevanja, zgolj učenje na pamet; prenosa v dolgoročni spomin je pri takem učenju zelo malo; nasprotje učenja s presledki. aktivni priklic / testiranje (retrieval practice / active recall / testing) ... priklic predhodno naučenega znanja; pri tem si lahko pomagamo npr. z učnimi karticami (flashcards), starimi testi ali pa prosimo koga, da nas “vpraša”; pri tej metodi učenja se v dolgoročni spomin prenese več znanja kot pri klasičnem ponavljanju snovi z večkratnim branjem (re-reading) in učenjem na pamet (kot pesmico), brez posebnega razumevanja (practice effect). Učenje s testiranjem od nas zahteva določeno mero miselnega napora, kar utrdi naše obstoječe znanje in ga "spoji" z novo usvojenim znanjem, pripomore pa tudi k boljši "urejenosti podatkov v glavi", zaradi česar je priklic le-teh lažji in hitrejši, pa tudi motivacija za nadaljnje učenje je večja. Prvo testiranje lahko izvedemo že takoj po predavanju v obliki kratkih vprašalnikov z več možnimi odgovori. Snov črpamo iz učbenika, zvezka in delovnega zvezka, lahko si pomagamo tudi z zapiski od sošolcev. Zelo pomembno je, da si med testiranjem ne pomagamo z gradivom - odgovore iščemo izključno "v naši glavi", jih pa seveda zatem preverimo. Pomanjkljivo oz. nepravilno odgovorjena vprašanja še enkrat ponovimo ter jim na naslednjem testiranju damo poseben poudarek. Za testiranje za posamezen predmet zadošča pol ure na dan. S sprotnim testiranjem lahko hitro odkrijemo "luknje v znanju" ter jih že takoj pričnemo "krpati". Raziskave kažejo, da aktivni priklic v kombinaciji z učenjem s presledki predstavlja najbolj učinkovit način učenja, ki omogoča dobre rezultate tudi pod pritiskom. Je pa stresa na preverjanju znanja ob takem načinu učenja že sicer manj. Če se testiramo sami, je pomembno, da imamo dobro razvito t.i. metakognicijo (po domače povedano: da vemo, kdaj nekaj dovolj dobro znamo in kdaj ne). V povezavi z učenjem pogosto slišimo tudi podoben izraz kognicija, ki pa (po domače) pomeni sposobnost, da se znamo učiti oziroma to, da vemo, kako se učiti. Učenje učenja (angleško strategy instruction) je najbolj učinkovito, kadar spodbuja razvoj tako prve kot druge veščine. učenje s prepletanjem (interleaving) ... učenje, pri katerem (znotraj enega predmeta ali med več predmeti) preklapljamo med različnimi temami, ki pa so med seboj še vedno toliko povezane, da med njimi lahko iščemo podobnosti in razlike. Spodbuja kritično mišljenje, s pomočjo katerega se v snov lahko bolj poglobimo in jo dejansko razumemo, ne le naučimo "na pamet". Nasprotje učenja v bloku in na dolgi rok učinkovitejše. učenje s presledki (spacing / spaced out learning) ... učenje v več fazah s sprotnim preverjanjem in obnavljanjem v vmesnem času pozabljene snovi; na ta način se več znanja prenese v dolgoročni spomin (forgetting and re-learning), kratkoročni spomin pa se v vmesnem času lahko nekoliko "spočije". Nasprotje “piflanja”. Priporočljivi so 3-4 cikli, razmik med njimi pa naj se s časom veča. učenje v bloku (blocking) ... učenje, pri katerem od začetka do konca ostajamo pri isti temi (npr. reševanje matematičnih nalog istega tipa); nasprotje učenja s prepletanjem. elaborativno sklepanje ... povezovanje prebranega oziroma slišanega s predhodnim znanjem. Ob tem se pogosto vprašamo: "Zakaj?" Elaboracija vključuje tudi iskanje povezav med pojmi, ki se jih učimo. Z zastavljanjem dodatnih vprašanj skušamo najti nek "globlji pomen" snovi, ki se jo učimo, s čimer se znanje še bolj "usidra" v naš špomin. Pri zgodovini na primer iščemo vzroke, zakaj se je nekaj zgodilo, pri "tehničnih predmetih" pa podobnosti in razlike med pojmi, idejami in koncepti. učenje s pomočjo konkretnih primerov (concrete examples) ... abstraktne informacije si zapomnimo bolje, če zanje najdemo koknkretne primere iz življenja. Primere lahko poiščemo v učnem gradivu ali pa si jih izmislimo, za pomoč lahko prosimo tudi koga z več izkušnjami. učenje s poučevanjem / Protégé Effect ... učimo se tako, da naučeno snov razlagamo nekomu drugemu; ob tem snov predelamo globlje, lažje pa odkrijemo tudi kakšna protislovja ter jih še pravočasno odpravimo. Produkcijski efekt / Production Effect ... učimo se tako, da beremo na glas, npr. predstavljamo si, da ustvarjamo - produciramo neko oddajo. Preoblikovanje informacij iz ene oblike v drugo (npr. iz pisne oziroma slikovne v ustno) poveča njihovo razločnost ter spodbuja globlje razumevanje in interakcijo z gradivom, s čimer se poveča verjetnost, da se informacije vtisnejo v dolgoročni spomin.
0 Comments
|
arhiv
January 2027
kategorije |