V zadnjem času je veliko govora o tem, kako tehnologija slabo vpliva na učenje in z njim povezanimi aktivnostmi. Mi se s tem le delno strinjamo. V marsičem nam lahko zelo pomaga, zna pa tudi hitro postati naš "sovražnik". Proti slednjem se borimo z veščino, ki jo bomo morali slej ko prej vsi osvojiti, to je zmernost.

Kako to deluje v praksi, si oglejmo na primeru. Recimo, da imate za nalogo zbrati gradivo, pripraviti seminarsko nalogo in jo predstaviti. Ali pa da bi sodelavcem radi predstavili na primer neko novost z vašega področja.

Začnimo pri zbiranju gradiva. Res je, da "stric Google" ve (skoraj) vse, ampak včasih je koristno zaviti tudi v knjižnico in poiskati kakšno knjigo, ki je še ni "na netu". Če že brskamo po internetu, kakšen članek tudi natisnimo, da ga bomo kasneje lahko "opremili" s podčrtovanjem, označevanjem z markerjem in lastnimi zapiski. Lahko si ogledamo tudi kakšen video posnetek ali poslušamo "poddajo" (ang. podcast) ter zraven "kracajmo" zabeležke na list papirja.

Pri pripravi izdelka na liste papirja izdelujmo zapiske in rišimo miselne vzorce ter vse skupaj opremimo z raznobarvnimi opombami. Zraven pa naj bo pri roki program za prevajanje (veliko boljša je angleško-angleška varianta, saj nam neposredni prevodi ne ponudijo vedno pravega odgovora; tudi Google to obvlada). Morebitne nejasnosti zopet lahko poiščemo na internetu, a pazimo, da ne gremo preveč v globino problema, če ne seminarske ne bomo nikoli dokončali ;)

Predstavitev bo še vedno najbolj fascinirala v digitalni obliki (razen, če ste že tak strokovnjak, da vam bo uspelo občinstvo animirati tudi brez vizualnih pripomočkov ;) Na spletu je že veliko brezplačnih alternativ powerpointu, pri katerih je poudarek predvsem na živih barvah in vizualno zanimivih animacijah, vi jim morate "vdahniti" le še pravo mero kvalitetne vsebine. Glede besedila si zapomnite tole: "Več je manj!" Res je, če bo na prosojnicah preveč teksta, bodo poslušalci brali tekst, namesto da bi poslušali vas. Poskrbite za veliko slik ter grafičnih ponazoritev, govorite pa "na pamet". No, na mizi pa vseeno imejte miselni vzorec, ki ste ga izdelali pri študiranju gradiva. Pa ne pozabite na kakšen zabaven vložek (seveda v kontekstu predstavitve), s katerim boste prebudili morebitne "zaspance" ;)

Če sedaj pogledamo moder tekst, ki se nanaša na tehnologijo, ter zelenega, ki pripada "klasiki", lahko ugotovimo, da smo ju kar dobro "prepletli", torej nam je - uspelo ;)

Pa recimo danes kakšno o izbiri gradiva za učenje.

Glavni trije viri, iz katerih črpamo snov za učenje, so običajno zvezek, učbenik in delovni zvezek. Potem so tu še razni zapiski, spletna gradiva, fotokopije sošolkinega zvezka ;) ...

Vsakdo se najraje uči iz zvezka, ker je tam običajno najmanj snovi, težava pa je v tem, da je v zvezku snov običajno močno zgoščena in jo je težje še bolj "skrčiti", brez da bi izpustili kakšno pomembno informacijo. Zato se vsebino zvezka marsikdo nauči kar na pamet, kar pa je z vidika dolgotrajnega pomnjenja slaba izbira.

Delovni zvezek je koristen za sprotno ponavljanje snovi, pred testom pa je po njem koristno poseči le, če so naloge rešene v celoti, poleg tega pa vsebujejo tudi popravke morebitnih napak. Popravki so zelo koristni, ker nas spomnijo, kje delamo največ napak in tako vemo, čemu je potrebno posvetiti nekoliko več pozornosti pri utrjevanju.

Glavni vir, iz katerega je priporočljivo črpati snov za učenje, je pa seveda - učbenik. Čeprav, iskreno rečeno, po njem posežemo najmanjkrat. Zakaj? Nekateri tarnajo nad preobilico podatkov, drugim so opisi prezahtevni,..., izgovorov poln koš :). Malokdo pa pomisli, da se učbenika "otepamo" zato, ker se iz njega preprosto - sploh ne znamo učiti.

Kako pa se je potrebno učiti iz knjige oziroma učbenika? Načinov je seveda več, mi vam predstavljamo t.i. raziskovalno (ang. exploratory) metodo.

Vrnimo se k dejstvu o preobilici podatkov. Če beremo učbenik "od začetka do konca", se snov res hitro začne kopičiti in ko smo nekje na tretjini, se komaj še spomnimo, o čem smo brali v prvem poglavju. Zato se posvetimo najprej kazalu. Marsikateri učbenik ima že zelo dobro razdelano kazalo, tudi v obliki tabel v raznovrstnih barvah. Preberimo najprej poglavja, izberimo si tisto, ki nas najbolj pritegne (ponavadi je to tisto, o katerem nekaj že vemo in bi radi izvedeli še več) in si oglejmo njegova podpoglavja.

Če smo našli "favorita", odprimo ustrezno stran v knjigi in poglavje najprej preletimo z očmi, da ujamemo v pogled vse slike, preglednice, grafikone,..., nato pa začnimo z branjem. Da ne bi prehitro "zašli" v podrobnosti, najprej preberimo napise pod slikami, besedila v okvirčkih, mastni tisk,..., da dobimo nek prvi vtis. Ker iz poudarkov samih še ne moremo dobiti celotne slike, si jo dopolnimo z branjem besedila. S tem bomo poudarke lahko razumeli v celoti, da pa bo šla zadeva še bolje "v glavo", si pa zraven delamo izpiske, iz katerih hitro lahko nastane urejen miselni vzorec, ki pa bo odlično služil tudi utrjevanju snovi. O tem pa smo obširneje govorili že tukaj.

Poleg knjige pa seveda lahko uporabite tudi ostala gradiva, ki jih imate na voljo (tiskana in elektronska), vprašate sošolce, starše, pa tudi "strica Gugla" :). Pri slednjem je seveda potrebno kar nekaj pazljivosti, predvsem kar se tiče verodostojnosti podatkov, a o tem kdaj drugič ;)