KAKO DO ZNANJA? #5: Izbira gradiva za učenje

Pa recimo danes kakšno o izbiri gradiva za učenje.

Glavni trije viri, iz katerih črpamo snov za učenje, so običajno zvezek, učbenik in delovni zvezek. Potem so tu še razni zapiski, spletna gradiva, fotokopije sošolkinega zvezka ;) ...

Vsakdo se najraje uči iz zvezka, ker je tam običajno najmanj snovi, težava pa je v tem, da je v zvezku snov običajno močno zgoščena in jo je težje še bolj "skrčiti", brez da bi izpustili kakšno pomembno informacijo. Zato se vsebino zvezka marsikdo nauči kar na pamet, kar pa je z vidika dolgotrajnega pomnjenja slaba izbira.

Delovni zvezek je koristen za sprotno ponavljanje snovi, pred testom pa je po njem koristno poseči le, če so naloge rešene v celoti, poleg tega pa vsebujejo tudi popravke morebitnih napak. Popravki so zelo koristni, ker nas spomnijo, kje delamo največ napak in tako vemo, čemu je potrebno posvetiti nekoliko več pozornosti pri utrjevanju.

Glavni vir, iz katerega je priporočljivo črpati snov za učenje, je pa seveda - učbenik. Čeprav, iskreno rečeno, po njem posežemo najmanjkrat. Zakaj? Nekateri tarnajo nad preobilico podatkov, drugim so opisi prezahtevni,..., izgovorov poln koš :). Malokdo pa pomisli, da se učbenika "otepamo" zato, ker se iz njega preprosto - sploh ne znamo učiti.

Kako pa se je potrebno učiti iz knjige oziroma učbenika? Načinov je seveda več, mi vam predstavljamo t.i. raziskovalno (ang. exploratory) metodo.

Vrnimo se k dejstvu o preobilici podatkov. Če beremo učbenik "od začetka do konca", se snov res hitro začne kopičiti in ko smo nekje na tretjini, se komaj še spomnimo, o čem smo brali v prvem poglavju. Zato se posvetimo najprej kazalu. Marsikateri učbenik ima že zelo dobro razdelano kazalo, tudi v obliki tabel v raznovrstnih barvah. Preberimo najprej poglavja, izberimo si tisto, ki nas najbolj pritegne (ponavadi je to tisto, o katerem nekaj že vemo in bi radi izvedeli še več) in si oglejmo njegova podpoglavja.

Če smo našli "favorita", odprimo ustrezno stran v knjigi in poglavje najprej preletimo z očmi, da ujamemo v pogled vse slike, preglednice, grafikone,..., nato pa začnimo z branjem. Da ne bi prehitro "zašli" v podrobnosti, najprej preberimo napise pod slikami, besedila v okvirčkih, mastni tisk,..., da dobimo nek prvi vtis. Ker iz poudarkov samih še ne moremo dobiti celotne slike, si jo dopolnimo z branjem besedila. S tem bomo poudarke lahko razumeli v celoti, da pa bo šla zadeva še bolje "v glavo", si pa zraven delamo izpiske, iz katerih hitro lahko nastane urejen miselni vzorec, ki pa bo odlično služil tudi utrjevanju snovi. O tem pa smo obširneje govorili že tukaj.

Poleg knjige pa seveda lahko uporabite tudi ostala gradiva, ki jih imate na voljo (tiskana in elektronska), vprašate sošolce, starše, pa tudi "strica Gugla" :). Pri slednjem je seveda potrebno kar nekaj pazljivosti, predvsem kar se tiče verodostojnosti podatkov, a o tem kdaj drugič ;)