Slovarček organizatorjev znanja

Učenje je lažje, če je le-to zanimivo. Zanimivega pa si ga naredimo lahko le sami in sicer tako, da smo namesto "buljenja v knjigo" bolj aktivni - si izdelujemo izpiske ter jih urejamo s pomočjo t.i. organizatorjev znanja. Ti naj bodo čim bolj vizualni, da si bomo snov lažje zapomnili.

Obstaja cela kopica organizatorjev znanja, najbolj priljubljeni so grafični. Da se bomo med njimi lažje znašli, sem pripravil slovarček le-teh.

Z organizatorji znanja lahko opremimo tudi zadnje strani učnih kartic (flashcards) pri učenju po metodi aktivnega priklica, o kateri si več lahko preberete tule.

Miselni vzorec ... grafični prikaz nekega pojma, ideje, razmišljanja. Izhaja iz središčnega "oblačka" z osrednjo temo in se hierarhično veji navzven. Je nekakšna mreža asociacij, podobna tisti, ki jo gradimo v naših možganih. Primeren je za povzetek učne snovi, z njim pa lahko prikažemo tudi rezultat "viharjenja možganov" (brainstorming) ob razvijanju neke ideje. Namesto celih stavkov naj vsebujejo zgolj ključne besede v kombinaciji s piktogrami (dual coding). Vsebujejo naj čim manj "balasta", zgolj glavne pojme, sicer med učenjem lahko "izgubimo rdečo nit" (naš kratkoročni spomin oziroma "delovni pomnilnik" je omejen). Pri izdelavi miselnega vzorca bodimo efektivni in zanj ne porabimo preveč časa. Ko je le-ta enkrat izdelan, ga ne pospravimo takoj v mapo, ampak ga dobro preglejmo, pri čemer skušajmo čim več elaborativno sklepati, saj si bomo na ta način več zapomnili. Uporabljajmo ga za ponavljanje snovi, a ne le zgolj z ogledovanjem; z zaprtimi očmi skušajmo strukturo čim bolj podrobno priklicati v spomin in z lastnimi besedami razložiti vse zapisane pojme.

Vennov diagram ...​ prikaz podobnosti in razlik med dvema (ali več) pojmi. Če primerjamo dva pojma, narišemo dve elipsi (najbolje različnih barv), ki se delno prekrivata in vanju nanizamo značilnosti posameznega pojma. Če neka značilnost pripada obema pojmoma, jo zapišemo v prekrivajoči se del elips. Postopek lahko izvedemo tudi v obratni smeri - na list zapišemo značilnosti, nato pa s obkrožimo značilnosti, ki pripadajo določememu pojmu, za vsak pojem s svojo barvo. V tem primeru običajno ne dobimo "lepih elips", nam pa barve pomagajo pri ugotavljanju "kam kaj paše".

Frayerjev diagram (model) ... prikaz nekega pojma v štirih poljih (dva zgoraj, dva spodaj, v sredini je ime pojma). Zgornji dve polji sta namenjeni definiciji in značilnostim (varianta 1)  oziroma  glavnim in stranskim značilnostim (varianta 2), spodnji pa sta za primere (levo pozitivne oziroma kaj nekaj je, desno pa negativne oziroma kaj nekaj ni).

Primerjalna matrika ...​ opis več pojmov (predstavljenih v stolpcih) glede na različne kriterije (predstavljenih v vrsticah tabele).

Zaporedje dogodkov / časovnica ... prikaz dogajanja v časovnem sosledju; vsak dogodek je zapisan v svojem okvirčku, med okvirčki so puščice. Nereverzibilni dogodki imajo puščico le v eno smer, reverzibilni v obe. Če je neko dogajanje cilklično, je diagram sklenjen (krožni prikaz). Za prikazovanje kronološkega dogajanja lahko uporabimo tudi vodoravni trak z oznakami ključnih datumov oz. letnic.

Hierarhična struktura ...​ prikaz pojma, ideje ali koncepta glede na hierarhično strukturo le-te(ga). Na vrhu strukture navedemo glavno temo, pod njo pa vejimo bolj specifične teme, pri čemer pazimo, da vsaka "vrstica" pripada točno določeni razvrstitvi. S hierarhično strukturo enostavno opišemo razmerja med različnimi elementi.

Diagram poteka ... grafičen prikaz zaporedja medsebojno povezanih aktivnosti ali procesov. Sestavljajo ga gradniki različnih oblik, ki so med seboj povezani s puščicami, ki označujejo smer poteka. Najpogosteje jih srečamo pri opisu delovanja algoritmov (npr. računalniških).

Konceptna mapa ...​ grafični prikaz več idej ali konceptov, ki so med seboj povezani. Za razliko od miselnega vzorca imamo tu več glavnih "oblačkov", povezave pa načeloma niso hierarhične. Kadar opisujemo razmerje vzrok-posledica, imajo povezave med oblački puščice, ki kažejo od vzroka k posledici.

Korak za korakom ("Step by step") ... pripomoček za reševanje besedilnih oz. problemskih nalog. V okvirček na levi strani nanizamo vso "znanje", ki ga bomo potrebovali pri reševanju problema - enačbe, pravila ipd., na desni strani lista pa si od zgoraj navzdol sledijo opis problema, koraki reševanja problema in odgovor oz. rešitev.

Razčlenjevalni model ("Break it down") ...​ še en pripomoček za za reševanje besedilnih oz. problemskih nalog, pri katerem kompleksno nalogo razdelimo na več manjših. Od zgoraj navzdol si sledijo: opis problema, podatki (Kaj vemo?), neznanke (Kaj nas zanima?), strategija reševanja (kako se bomo "lotili" problema), izračun in na koncu preverjanje rezultata (običajno tako, da rešitev vstavimo v osnovno enačbo).

Grafikon (Chart) ... grafična predstavitev podatkov. Uporabljamo ga za prikazovanje vzorcev, trendov ali odnosov v podatkih. Najpogosteje uporabljamo linijski, stolpični in krožni oz. tortni prikaz.

​Viri: ZRSŠ, Wikipedia, Spretnosti učenja, Understood