Pa recimo danes kakšno o izbiri gradiva za učenje.
Glavni trije viri, iz katerih črpamo snov za učenje, so običajno zvezek, učbenik in delovni zvezek. Potem so tu še razni zapiski, spletna gradiva, fotokopije sošolkinega zvezka ;) ... Vsakdo se najraje uči iz zvezka, ker je tam običajno najmanj snovi, težava pa je v tem, da je v zvezku snov običajno močno zgoščena in jo je težje še bolj "skrčiti", brez da bi izpustili kakšno pomembno informacijo. Zato se vsebino zvezka marsikdo nauči kar na pamet, kar pa je z vidika dolgotrajnega pomnjenja slaba izbira. Delovni zvezek je koristen za sprotno ponavljanje snovi, pred testom pa je po njem koristno poseči le, če so naloge rešene v celoti, poleg tega pa vsebujejo tudi popravke morebitnih napak. Popravki so zelo koristni, ker nas spomnijo, kje delamo največ napak in tako vemo, čemu je potrebno posvetiti nekoliko več pozornosti pri utrjevanju. Glavni vir, iz katerega je priporočljivo črpati snov za učenje, je pa seveda - učbenik. Čeprav, iskreno rečeno, po njem posežemo najmanjkrat. Zakaj? Nekateri tarnajo nad preobilico podatkov, drugim so opisi prezahtevni,..., izgovorov poln koš :). Malokdo pa pomisli, da se učbenika "otepamo" zato, ker se iz njega preprosto - sploh ne znamo učiti. Kako pa se je potrebno učiti iz knjige oziroma učbenika? Načinov je seveda več, mi vam predstavljamo t.i. raziskovalno (ang. exploratory) metodo. Vrnimo se k dejstvu o preobilici podatkov. Če beremo učbenik "od začetka do konca", se snov res hitro začne kopičiti in ko smo nekje na tretjini, se komaj še spomnimo, o čem smo brali v prvem poglavju. Zato se posvetimo najprej kazalu. Marsikateri učbenik ima že zelo dobro razdelano kazalo, tudi v obliki tabel v raznovrstnih barvah. Preberimo najprej poglavja, izberimo si tisto, ki nas najbolj pritegne (ponavadi je to tisto, o katerem nekaj že vemo in bi radi izvedeli še več) in si oglejmo njegova podpoglavja. Če smo našli "favorita", odprimo ustrezno stran v knjigi in poglavje najprej preletimo z očmi, da ujamemo v pogled vse slike, preglednice, grafikone,..., nato pa začnimo z branjem. Da ne bi prehitro "zašli" v podrobnosti, najprej preberimo napise pod slikami, besedila v okvirčkih, mastni tisk,..., da dobimo nek prvi vtis. Ker iz poudarkov samih še ne moremo dobiti celotne slike, si jo dopolnimo z branjem besedila. S tem bomo poudarke lahko razumeli v celoti, da pa bo šla zadeva še bolje "v glavo", si pa zraven delamo izpiske, iz katerih hitro lahko nastane urejen miselni vzorec, ki pa bo odlično služil tudi utrjevanju snovi. O tem pa smo obširneje govorili že tukaj. Poleg knjige pa seveda lahko uporabite tudi ostala gradiva, ki jih imate na voljo (tiskana in elektronska), vprašate sošolce, starše, pa tudi "strica Gugla" :). Pri slednjem je seveda potrebno kar nekaj pazljivosti, predvsem kar se tiče verodostojnosti podatkov, a o tem kdaj drugič ;)
0 Comments
Ponavljanje oziroma utrjevanje snovi. Ja, ko se nekaj naučimo, je potrebno znanje stalno obnavljati, da se "usidra" v naše glave. Če zadevo obrnemo malo na hec - to je nekako tako, kot pri tlačenju zelja - če želimo škaf kar najbolje napolniti, je zadevo potrebno dobro potlačiti:)
Pa se od zeljnih vrnimo k našim glavam. Ponavljanje je neke vrste "nujno zlo", zato bi radi, da je čim prej mimo, da gremo potem počet kaj bolj zanimivega. Da pa nam to uspe, se je potrebno nanj dobro pripraviti. K sreči obstaja kar nekaj trikov, pomagal oziroma kakorkoli temu že rečemo. Naj vam jih nekaj predstavimo:
Za prva dva je gradivo potrebno izdelati že med fazo učenja v preteklih dneh, zadnji trije pa zahtevajo manj predpriprav, kar pa še ne pomeni, da niso učinkoviti. Verjetno se boste še vprašali: "Kdaj pa je za ponavljanje pravi čas?" Enostavnega odgovora za to ni, verjetno pa bo koristno, če se ga lotite tedaj, ko ste še "v elementu". To lahko naredite recimo
Ponavljanju pa se je koristno izogibati takrat, ko smo utrujeni (recimo takoj po tem, ko smo se učili ali po kakem fizičnem naporu), bolni, ravno po kosilu (pustimo, da želodec v miru opravi svoje) oziroma imamo v glavi preveč "motenj" (recimo, če zbiramo pogum, kako očetu povedati, da smo mu odrgnili lak na avtu ali pa čakamo SMS od sošolke, ki smo jo povabili na kakav:)) Ovrednotenje snovi, ki se jo bomo učili. Preden se začnemo učiti, snov pregledamo, poiščemo nove pojme, jih razporedimo v logično celoto ter umestimo v širšo sliko.
Za vsak pojem preverimo, če vemo:
Ko imamo gradivo pripravljeno, se od njega poslovimo (če smo uspeli narediti vse zgoraj napisano, si pa resnično že zaslužimo eno pošteno pavzo:)). H gradivu se vrnemo:
Zadnji dve točki spadata že k ponavljanju oziroma utrjevanju snovi. O tem pa več v kakšni od naslednjih objav. Namig: Strokovnjaki ugotavljajo, da je ovrednotenje novih pojmov bolje izvesti kakšen dan po predavanju oziroma branju snovi iz knjige oz. učbenika. Ko je snov v kratkotrajnem spominu še "sveža", jo namreč težje povezujemo z znanjem v dolgoročnem spominu, nekako ga "zasenči". Naslednji dan, ko se snov od prejšnjega dne že nekoliko "poleže" oziroma jo malo že pozabimo, je integracija "starega" in "novega" ter s tem učenje veliko bolj učinkovito. Več o tem si lahko preberete na tej povezavi. Odmor. Ja, še začeli nismo dobro, pa bomo že počivali:) Tako kot med vsako aktivnostjo tudi pri učenju potrebujemo tu pa tam kakšen odmor. Med odmorom je najbolj priporočljivo zmerno gibanje, da kri malo bolj zaokroži in prezrači možganske celice (no, vmes pa lahko malo prezračite še sobo;)
Včasih je dovolj že sprehod do kleti (starši vas bodo veseli, če "skočite" po kakšen krompir;)). Seveda je potrebno iti po stopnicah; če živite v bloku ali stolpnici, to zna biti že kar zalogaj, zato ne pretiravajte;) Varianta je tudi sobno kolo, a tam zna biti kar dolgočasno, poslušanje glasbe pa vas lahko preveč "odpelje" od rdeče niti - še vedno študiramo, le na pavzi smo:) Če se le da, pojdite nekam v naravo, brez slušalk v ušesih in se preprosto - sproščajte. Možgane postavite za nekaj časa "na pašo" in dobro vam bo delo. Odmor si vzemite med dvema zaključenima celotama učne snovi, sicer se vam lahko hitro zgodi, da boste namesto sproščanja le tuhtali, kako rešiti problem, pri katerem ste obtičali. Po drugi strani je pa to lahko tudi dobro - v objemu narave bo pot do rešitve problema mogoče lažja. Če vas nerešen problem močno jezi, lahko nekaj časa tudi tečete, da se jeza poleže - še vseeno bolje, kot pa da jo "stresete" na koga od bližnjih;) Tudi pred testom, ko ste se vse že naučili, je priporočljiv kakšen sprehod. Narava vam spet lahko pomaga, da zberete misli, na hitro preletite snov in si ob potrditvi, da znate vse potrebno, pridobite samozavest za prihajajoči "Dan D". Tole je prvi izmed naših nasvetov za lažje preživljanje časa za šolskimi knjigami. Niz idej, trikov, nasvetov,...kakorkoli jim že rečemo, bi lahko poimenovali tudi "Kako naj se učim?" (že rahlo obrabljeno vprašanje...) ali pa "Kako do boljših ocen?" (vendar; učimo se zase, ne za ocene), lahko pa si jih poimenujete tudi po svoje, samo da dosežejo vsaj del svojega namena;)
Tako kot vsak projekt (tako kot zlaganje drv, pranje avtomobila, nenazadnje ogled hokejske tekme ali pa koncerta priljubljene glasbene skupine,...) tudi učenje potrebuje svoj plan. Plan pa je potrebno izdelati, kar nas lahko tudi utrudi, zato lahko prvi dan učenja namenimo samo planiranju. Pri izdelavi plana pazimo na naslednje:
Dejstvo je, da človek ne more biti ustvarjalen "na silo". Običajno se nas ustvarjalnost "poloti" ravno takrat, ko počnemo nekaj drugega.
Da ustvarjalne misli ne bi "odbrzele" mimo nas, imejmo pri sebi vedno nek medij, na katerega bomo lahko na hitro zabeležili rdečo nit svojih misli, da se bomo kasneje lahko vrnili k njim in jih v miru obdelali. Dandanes lahko izbiramo med najrazličnejšim pripomočki:
Da ne bo pomote, zapis, ki ga berete, ni namenjen samo pisateljem, pesnikom, slikarjem, glasbenikom...zelo koristen je tudi pri učenju. Kar pomislimo, velikokrat se nam ob študiju kakšna snov zdi popolnoma neobvladljiva, zato si privoščimo odmor, da malo "sprostimo misli", na sprehodu sredi gozda pa: "Eureka! Zdaj mi je jasno!":) Tudi vstajanje sredi noči se splača, če si bomo zabeležili nekaj, s pomočjo česar bomo zjutraj lažje začeli delovni dan. Najboljši trening za možgane je t.i. umska vadba. Vanjo spada:
Res je. Če neko nalogo sprejmemo kot izziv in ne kot težavo, se soočamo s tako imenovanim "pozitivnim stresom". Več znanja imamo, večja je možnost zanj. Pomembno pa je tudi to, kakšno je naše mnenje o stresu. Če se zavedamo, da stres ni nek "bav-bav", ampak le sporočilo našega telesa o tem, da nam nekaj resnično veliko pomeni, smo že na dobri poti.
Verjeli ali ne, že dejstvo o tem, ali ste prebrali zgornji odstavek ali ne (in če se z njim strinjate), lahko vpliva o tem, kakšen stres boste doživljali ob naslednji nalogi. Za primer vzemimo pisanje kontrolne naloge. Če smo se nanjo pripravljali, bodo naloge za nas bolj izziv, kot pa težava. Znojili se bomo verjetno prav tako kot tisti, ki se niso učili, ampak se ne smemo ustrašiti - zavedati se moramo, da je to, kar doživljamo, pozitiven stres in ravno to dejstvo nas lahko pripelje do končnega uspeha. Ena najučinkovitejših metod utrjevanja nove snovi je razlaga osvojenega znanja (sošolcem, prijateljem, staršem,...).
Ob poplavi tablic in pametnih telefonov marsikdo od vas verjetno že opušča zapisovanje na papir in beležke ustvarja na digitalnem mediju. Omenjena odločitev je vsekakor priročna (dobesedno), saj imamo telefon ali tablico vedno pri roki.
Vendar strokovnjaki opozarjajo, da si na roke zapisano snov lažje zapomnimo, kot pa natipkano. Zato predlagamo naslednje:
Učinkovita pa je tudi kombinacija obeh načinov:
|
arhiv
March 2024
kategorije |