V šolah je sedaj moderno, da se ob pouku uporablja tudi tablične računalnike. Tablice omogočajo velik nabor interaktivnih popestritev, od video predstavitev, večnivojskih shem, ... pa vse do aktivnega sodelovanja učencev v raznih kvizih, risanja in podobno. Ali to pomeni, da bodo papirnate knjige kmalu le še stvar preteklosti?

Odgovor je negativen. Glede na zadnje rezultate raziskav so tablice primerne zgolj kot dopolnilo v učnem procesu, ne morejo pa povsem nadomestiti tiskanih gradiv. Učenci naj bi se pri branju tablic snov slabše zapomnili, tipkanje po tipkovnici namesto pisanja "na roko" pa zavira tudi razvoj ročnih sposobnosti. Ne nazadnje je pri branju s tablice problem tudi koncentracija, saj tehnologijo pogosto povezujemo z zabavo in hitro nas lahko zamika, da na hitro preverimo pošto ali odigramo eno stopnjo priljubljene igrice.

Sklenemo lahko, da je tablica ob pravilni in usmerjeni rabi odlična popestritev pri učenju, prava pot do znanja pa je še vedno preko papirnate knjige. Tudi matematične naloge bomo verjetno še dolgo reševali na klasičen način, s pisalom v zvezek ali na list papirja.

Ste pri angleščini že dobili domačo nalogo v stilu "naučite se tole besedilo, drug teden sprašujem"?

In potem ste se hiteli učit na pamet, prevajat vse od a do z, vključno z vejicami in pikami...in ugotovili, da vam to ni kaj dosti pomagalo? Vsaj ne na dolgi rok?

Z naslednjo metodo si boste zapomnili več in za dalj časa, lažje boste naučeno razložili, pa še uživali boste zraven. Že samo branje zna biti zanimivo, če se zraven še malo igramo, je pa to "čista zmaga".

Razložimo na primeru (vir angleškega besedila: Wikipedia):

 Vrstni red označevanja ni pomemben, lahko označujete "malo mešano", pač tisto kar najdete.

Glagoli so pomembni zato, ker predstavljajo jedro vsakega stavka in so ključni za razumevanje besedila. Ne pozabimo, da je v posamezni povedi lahko več stavkov in s tem tudi glagolov.

Pri označevanju pomembnih podatkov nam ni potrebno razmišljati o besednih vrstah. Označimo vse, kar se nam zdi pomembno. To so lahko letnice, osebe, predmeti, kraji,... 

Besedilo je koristno prebrati večkrat, saj lahko pri drugem branju ugotovimo, da kakšen podatek ni tako bistven, kot smo na začetku mislili, lahko pa se zgodi tudi obratno. Le na to pazimo, da pomembnih podatkov ne bo na koncu preveč. To pa verjetno ne bo problem, saj ponavadi vsi želimo, da bi se nam bilo potrebno naučiti kar najmanj ;)

Če v kakšnem stavku ni nobene pomembne informacije, lahko ta stavek kar prečrtamo (vključno z glagolom).

Neznane besede prav tako označujemo sproti, zapomnimo pa si naslednje: ne prevajajmo tistih besed, ki za samo razumevanje besedila niso bistvene. S tem bi izgubili samo dragoceni čas, znali pa ne bi kaj dosti več.

Na koncu lahko naredimo še miselni vzorec:

Učenje "na pamet" je dolgočasno, pa tudi smiselno ni, saj na pamet naučeno snov najhitreje pozabimo.

Tudi utrjevanje naučenega zna biti mučno, če zanj nimamo prave motivacije.

​Zato se je potrebno domisliti boljših metod. Predvsem pri učenju tujega jezika, saj tu "piflanje" popolnoma odpade.

​Učenje postane zanimivo, če imamo zanj ustrezno motivacijo. Še bolje je, če ga spremenimo kar v igro.

Z opisano igro boste utrjevali branje angleškega besedila in se naučili novih besed, s pozorno razgradnjo besedila na posamezne dele pa boste bolje razumeli tudi njegovo sestavo, kar vam bo koristilo tudi pri pisanju lastnih spisov.

S sošolko, sošolcem, bratom,  sestro, očetom, mamo, teto (lahko vas je tudi več :)) si natisnite vsak svoje poljubno besedilo ter poiščita čimveč označevalcev besedila, ki naj bodo različnih barv.

Nato si zadajte nalogo najti npr. čimveč samostalnikov in vsakega od njih označite s svojo barvo. Nato vsakega od njih skušajte še prevesti. Enak postopek nato lahko ponovite še za ostale besedne vrste (glagole, pridevnike, prislove,...).:

​Nalogo lahko nato "popestrite" še tako, da:

• glagole postavite v aktivno/pasivno obliko, v drug čas ...
  
• samostalnikom poiščete sopomenke, protipomenke, nadpomenke, samostalniške zaimke zamenjate z drugimi, samostalnike zamenjate z zaimki in obratno ...
  
• lastnostne pridevnike stopnjujete, pridevnike/pridevniške zaimke zamenjate z drugimi, pridevnike zamenjate z zaimki in obratno ...
  
• prislove zamenjate z drugimi, poiščete ustrezne pridevnike ...
  
• zaimke zamenjajte z drugimi ...
  
• predloge zamenjajte z drugimi, z njimi tvorite frazne glagole ...
  
• ...

Obarvane besede lahko zapišete na listke ali kartice različnih barv in jih uporabite za tvorbo lastnih stavkov. Na eno stran kartic lahko zapišete angleško besedo, na drugo pa pripadajoč slovenski prevod. Take listke lahko uporabite tudi za ponavljanje na novo osvojenih besed. Drugo stran kartic seveda lahko tudi "obogatite" na način, ki je opisan v zgornjih alinejah.

Namesto posameznih besednih vrst v besedilu lahko iščete tudi t.i. "parčke" (ali pa "dvojčke", kakor vam je ljubše :)) pridevnik + samostalnik oziroma prislov + glagol ali pa (redkeje) prislov + pridevnik. Kot vemo, pridevniki opisujejo samostalnike, prislovi pa glagole (lahko tudi pridevnike), zato v besedilu stojijo eni zraven drugih.

V "družbi" samostalnika se pogosto znajde tudi predlog in/ali nedoločni/določni člen, tako da omenjene "dvojčke" lahko razširimo na iskanje besednih zvez v obliki predlog + nedoločni/določni člen + pridevnik(i) + samostalnik. Samostalnik je v taki zvezi nujen, ostali pa so v zvezi ali pa ne:

Do sedaj smo obdelali že skoraj vse - pripravo plana za učenje, izbiro gradiva, ovrednotenje snovi, utrjevanje, tudi počivali smo :)  O učenju samem pa ni bilo še kaj dosti povedanega.

Na tem mestu se  najprej vprašajmo: "Kaj pa sploh je učenje?" Če se izrazimo računalniško, bi lahko rekli, da je to neke vrste  “obdelava podatkov”, včasih omenjeni aktivnosti rečemo tudi “predelava snovi”. Pa tudi ta izraz ni ravno najbolj posrečen, saj nas hitro zavede v kakšne industrijske ali pa kmetijske vode ;) 

Obstaja splošno prepričanje, da je učenje nekaj neprijetnega, napornega ... Mi seveda trdimo, da to ni res, če se le učimo na pravi način. In učenje na pamet vsekakor ni pravi način. Pri učenju na pamet si skušamo zapomniti čimveč prebranega in zraven nič ne razmišljamo, kar nas utruja in dolgočasi, pridobljeno znanje pa hitro zbledi.

Proces učenja (recimo mu učenje "po pameti", kot kontrast učenju "na pamet") naj bo čimbolj preprost. Sliši se čudno, ampak motivacija za učenje je velikokrat največja takrat, ko učenja sploh ne dojemamo kot učenje. Če neko snov le preberemo, povsem neobremenjeno, si včasih zapomnimo več, kot pa če se že takoj skušamo na pamet naučiti določene pojme ali pa si “na vrat na nos” delati zapiske oziroma vleči iz peresnice barvice za podčrtovanje. Vse to je seveda zelo koristno in priporočljivo, ampak raje pojdimo lepo po vrsti. Tudi smučarji najprej preverijo teren, preden se zapodijo na progo ;)

Ker se ne bomo učili na pamet (brez izjem! :)), učenja samega sploh ne bomo obravnavali ločeno, ampak v okviru ostalih dejavnosti, o katerih smo že govorili - ovrednotenju snovi,  pripravi povzetkov, utrjevanju ...

Za vas smo pripravili nekaj idej za učenje, ki vam jih bomo predstavili v nadaljevanju.

Pa recimo danes kakšno o izbiri gradiva za učenje.

Glavni trije viri, iz katerih črpamo snov za učenje, so običajno zvezek, učbenik in delovni zvezek. Potem so tu še razni zapiski, spletna gradiva, fotokopije sošolkinega zvezka ;) ...

Vsakdo se najraje uči iz zvezka, ker je tam običajno najmanj snovi, težava pa je v tem, da je v zvezku snov običajno močno zgoščena in jo je težje še bolj "skrčiti", brez da bi izpustili kakšno pomembno informacijo. Zato se vsebino zvezka marsikdo nauči kar na pamet, kar pa je z vidika dolgotrajnega pomnjenja slaba izbira.

Delovni zvezek je koristen za sprotno ponavljanje snovi, pred testom pa je po njem koristno poseči le, če so naloge rešene v celoti, poleg tega pa vsebujejo tudi popravke morebitnih napak. Popravki so zelo koristni, ker nas spomnijo, kje delamo največ napak in tako vemo, čemu je potrebno posvetiti nekoliko več pozornosti pri utrjevanju.

Glavni vir, iz katerega je priporočljivo črpati snov za učenje, je pa seveda - učbenik. Čeprav, iskreno rečeno, po njem posežemo najmanjkrat. Zakaj? Nekateri tarnajo nad preobilico podatkov, drugim so opisi prezahtevni,..., izgovorov poln koš :). Malokdo pa pomisli, da se učbenika "otepamo" zato, ker se iz njega preprosto - sploh ne znamo učiti.

Kako pa se je potrebno učiti iz knjige oziroma učbenika? Načinov je seveda več, mi vam predstavljamo t.i. raziskovalno (ang. exploratory) metodo.

Vrnimo se k dejstvu o preobilici podatkov. Če beremo učbenik "od začetka do konca", se snov res hitro začne kopičiti in ko smo nekje na tretjini, se komaj še spomnimo, o čem smo brali v prvem poglavju. Zato se posvetimo najprej kazalu. Marsikateri učbenik ima že zelo dobro razdelano kazalo, tudi v obliki tabel v raznovrstnih barvah. Preberimo najprej poglavja, izberimo si tisto, ki nas najbolj pritegne (ponavadi je to tisto, o katerem nekaj že vemo in bi radi izvedeli še več) in si oglejmo njegova podpoglavja.

Če smo našli "favorita", odprimo ustrezno stran v knjigi in poglavje najprej preletimo z očmi, da ujamemo v pogled vse slike, preglednice, grafikone,..., nato pa začnimo z branjem. Da ne bi prehitro "zašli" v podrobnosti, najprej preberimo napise pod slikami, besedila v okvirčkih, mastni tisk,..., da dobimo nek prvi vtis. Ker iz poudarkov samih še ne moremo dobiti celotne slike, si jo dopolnimo z branjem besedila. S tem bomo poudarke lahko razumeli v celoti, da pa bo šla zadeva še bolje "v glavo", si pa zraven delamo izpiske, iz katerih hitro lahko nastane urejen miselni vzorec, ki pa bo odlično služil tudi utrjevanju snovi. O tem pa smo obširneje govorili že tukaj.

Poleg knjige pa seveda lahko uporabite tudi ostala gradiva, ki jih imate na voljo (tiskana in elektronska), vprašate sošolce, starše, pa tudi "strica Gugla" :). Pri slednjem je seveda potrebno kar nekaj pazljivosti, predvsem kar se tiče verodostojnosti podatkov, a o tem kdaj drugič ;)

Ponavljanje oziroma utrjevanje snovi. Ja, ko se nekaj naučimo, je potrebno znanje stalno obnavljati, da se "usidra" v naše glave. Če zadevo obrnemo malo na hec - to je nekako tako, kot pri tlačenju zelja - če želimo škaf kar najbolje napolniti, je zadevo potrebno dobro potlačiti:) 

Pa se od zeljnih vrnimo k našim glavam. Ponavljanje je neke vrste "nujno zlo", zato bi radi, da je čim prej mimo, da gremo potem počet kaj bolj zanimivega. Da pa nam to uspe, se je potrebno nanj dobro pripraviti. K sreči obstaja kar nekaj trikov, pomagal oziroma kakorkoli temu že rečemo. Naj vam jih nekaj predstavimo:

• miselni vzorec (na njem naj bo čimmanj besed in čimveč barv, lahko uporabimo tudi simbole; gledamo vzorec in pripovedujemo zgodbo)
• listki s teorijo (najprej jih premešamo, nato pa grupiramo in razporedimo v logično celoto; na eni strani naj bo ključna beseda ali pa samo nek simbol, na drugi pa razlaga)
• slike brez opisov (npr. v knjigi pokrijte tekst in glejte le slike ter ob vsaki sliki povejte vse, kar se spomnite; če slika ni dovolj, si pomagajte s tekstom pod sliko ali pa preberite prvi (od)stavek besedila, pa potem nadaljujte
• "žrtev", ki ji razložite snov:) To je lahko oče, mati, sestra, brat, prijatelj, stara starša...manj, ko poslušalec ve o tem, kar govorite, težja bo naloga in boljši bo rezultat, saj boste v primeru, da vas ne bodo razumeli, morali poiskati drugačno razlago in s tem še bolj utrdili snov.
• "pet minut pred katastrofo" -  predstavljajte si, da ste robot in vam bodo čez 5 minut izbrisali spomin (nekdo bo porekel "Glej, spet je en preveč gledal znanstveno fantastiko;)") . Veste, da v 5 minutah ne morate "pretočiti" vsega, zato izberete le najnujnejše, nakakšen "jagodni izbor"

Za prva dva je gradivo potrebno izdelati že med fazo učenja v preteklih dneh, zadnji trije pa zahtevajo manj predpriprav, kar pa še ne pomeni, da niso učinkoviti.

Verjetno se boste še vprašali: "Kdaj pa je za ponavljanje pravi čas?" Enostavnega odgovora za to ni, verjetno pa bo koristno, če se ga lotite tedaj, ko ste še "v elementu".  To lahko naredite recimo

• takoj, ko iz šole pridete domov (hojo domov lahko smatramo kot ene vrste odmor in možgani so tedaj dokaj spočiti),
• po popoldanskem druženju s prijatelji (veste, tisto, ko starše prosite, če greste lahko samo za pol urice ven, pa vas ni celo uro:))
• po družinskem izletu (če je recimo vikend; le da niste preveč utrujeni, ne delajte tega takrat, ko pridete recimo s Triglava:))

Ponavljanju pa se je koristno izogibati takrat, ko smo utrujeni (recimo takoj po tem, ko smo se učili ali po kakem fizičnem naporu), bolni, ravno po kosilu (pustimo, da želodec v miru opravi svoje) oziroma imamo v glavi preveč "motenj" (recimo, če zbiramo pogum, kako očetu povedati, da smo mu odrgnili lak na avtu ali pa čakamo SMS od sošolke, ki smo jo povabili na kakav:))

Ovrednotenje snovi, ki se jo bomo učili. Preden se začnemo učiti,  snov pregledamo, poiščemo nove pojme, jih razporedimo v logično celoto ter umestimo v širšo sliko.

Za vsak pojem preverimo, če vemo:

• kaj ta pojem sploh je (bi ga znali na hitro predstaviti nekemu laiku, npr. stari mami?)
• kam v logično celoto bi ga umestili (poiščemo njegovo nadpomenko ter sopomenke)
• kako izgleda njegova uporaba v praksi (tako si ga bomo zapomnili za dlje časa)

Sledi razporeditev pojmov v logično celoto:

• pojme lahko zapišemo na posamične listke s teorijo (prav nam bodo prišli pri ponavljanju naslednji dan), te pa nato logično razporedimo po mizi, postelji ali podobni površini
• izdelamo lahko miselni vzorec (najbolje na papir, pri tem pa uporabimo veliko barv, različnih oblik, pisav, predvsem pa veliko domišljije), na katerem naj bodo pojmi bodisi opisani bodisi narisani, kar nam je lažje. Če imamo izdelane tudi listke s teorijo, na miselni vzorec ni potrebno pisati vseh podrobnosti

Ko imamo gradivo pripravljeno, se od njega poslovimo (če smo uspeli narediti vse zgoraj napisano, si pa resnično že zaslužimo eno pošteno pavzo:)).

H gradivu se vrnemo:

• pred spanjem (hiter prelet bo dovolj, da možgani "poskenirajo" vaše barvite izdelke)
• zjutraj, ko se zbudimo (najprej zaprimo oči in si predstavljajmo miselni vzorec, ki smo ga naredili prejšnji dan, nato pa preverimo, kaj nam je iz glave "ušlo" ter zadevo "spravimo nazaj":)

Zadnji dve točki spadata že k ponavljanju oziroma utrjevanju snovi. O tem pa več v kakšni od naslednjih objav.

Namig: Strokovnjaki ugotavljajo, da je ovrednotenje novih pojmov bolje izvesti kakšen dan po predavanju oziroma branju snovi iz knjige oz. učbenika. Ko je snov v kratkotrajnem spominu še "sveža", jo namreč težje povezujemo z znanjem v dolgoročnem spominu, nekako ga "zasenči". Naslednji dan, ko se snov od prejšnjega dne že nekoliko "poleže" oziroma jo malo že pozabimo, je integracija "starega" in "novega" ter s tem učenje veliko bolj učinkovito. Več o tem si lahko preberete na tej povezavi.

Odmor. Ja, še začeli nismo dobro, pa bomo že počivali:) Tako kot med vsako aktivnostjo tudi pri učenju potrebujemo tu pa tam kakšen odmor. Med odmorom je najbolj priporočljivo zmerno gibanje, da kri malo bolj zaokroži in prezrači možganske celice (no, vmes pa lahko malo prezračite še sobo;)

Včasih je dovolj že sprehod do kleti (starši vas bodo veseli, če "skočite" po kakšen krompir;)). Seveda je potrebno iti po stopnicah; če živite v bloku ali stolpnici, to zna biti že kar zalogaj, zato ne pretiravajte;)

Varianta je tudi sobno kolo, a tam zna biti kar dolgočasno, poslušanje glasbe pa vas lahko preveč "odpelje" od rdeče niti - še vedno študiramo, le na pavzi smo:) Če se le da, pojdite nekam v naravo, brez slušalk v ušesih in se preprosto - sproščajte. Možgane postavite za nekaj časa "na pašo" in dobro vam bo delo.

Odmor si vzemite med dvema zaključenima celotama učne snovi, sicer se vam lahko hitro zgodi, da boste namesto sproščanja le tuhtali, kako rešiti problem, pri katerem ste obtičali. Po drugi strani je pa to lahko tudi dobro - v objemu narave bo pot do rešitve problema mogoče lažja. Če vas nerešen problem močno jezi, lahko nekaj časa tudi tečete, da se jeza poleže - še vseeno bolje, kot pa da jo "stresete" na koga od bližnjih;)

Tudi pred testom, ko ste se vse že naučili, je priporočljiv kakšen sprehod. Narava vam spet lahko pomaga, da zberete misli, na hitro preletite snov in si ob potrditvi, da znate vse potrebno, pridobite samozavest za prihajajoči "Dan D".

Tole je prvi izmed naših nasvetov za lažje preživljanje časa za šolskimi knjigami. Niz idej, trikov, nasvetov,...kakorkoli jim že rečemo, bi lahko poimenovali tudi "Kako naj se učim?" (že rahlo obrabljeno vprašanje...) ali pa "Kako do boljših ocen?" (vendar; učimo se zase, ne za ocene), lahko pa si jih poimenujete tudi po svoje, samo da dosežejo vsaj del svojega namena;)

Tako kot vsak projekt (tako kot zlaganje drv, pranje avtomobila, nenazadnje ogled hokejske tekme ali pa koncerta priljubljene glasbene skupine,...) tudi učenje potrebuje svoj plan. Plan pa je potrebno izdelati, kar nas lahko tudi utrudi, zato lahko prvi dan učenja namenimo samo planiranju.

Pri izdelavi plana pazimo na naslednje:

• upoštevajmo nepredvidene dogodke (bolezen, nenapovedane obiski, nujna opravila,..)
• planirajmo raje več dni učenja po manj časa, kot pa obratno (seveda vse v okviru realnih zmožnosti)
• postavimo prioritete (manj pomembno snov z nižjo prioriteto študiramo manj poglobljeno)
• upoštevajmo, da je motivacija na začetku ponavadi najslabša, zato takrat v plan vključimo manj zahtevno snov, da nas "not' potegne";
• vsak dan razdelimo na faze učenja - najprej ponovitev od prejšnjega dne, nato obdelava nove snovi, na koncu ponovitev naučenega (tako kot da bi pri TV serijah, le da je za končno ponovitev potrebno pogledati začetek naslednjega dela;))
• med učenjem planirajmo odmore; ti naj bodo pogostejši proti koncu učnega dne (namenoma ni zapisano "popoldan", saj vemo, da se ne učite vsi ob istem času:))
• zadnji dan naj bo namenjen le še ponavljanju (čeprav je v praksi to resnično težko izvesti, a se splača, kajti zadnji dan naučeno snov je na dan izpita zelo težko zbrano pripovedovati oziroma pisati)

Dejstvo je, da človek ne more biti ustvarjalen "na silo". Običajno se nas ustvarjalnost "poloti" ravno takrat, ko počnemo nekaj drugega.

Da ustvarjalne misli ne bi "odbrzele" mimo nas, imejmo pri sebi vedno nek medij, na katerega bomo lahko na hitro zabeležili rdečo nit svojih misli, da se bomo kasneje lahko vrnili k njim in jih v miru obdelali.
Dandanes lahko izbiramo med najrazličnejšim pripomočki:

• list papirja (pa četudi je toaletni prtiček ali pa ...khm... toaletni papir:))
• digitalna beležka na pametnem telefonu, tablici,...
• snemalnik zvoka na pametnem telefonu, tablici,...v novejšem času pametni uri
• fotoaparat (bodisi na telefonu ali pa kar klasični, če ga imamo pri roki)

Slednji je koristen predvsem za tiste, ki si misli najlažje prikličejo na podlagi asociacije - ko bomo pogledali sliko, se bomo spomnili, kaj smo imeli takrat v mislih. Saj slika, pravijo, da pove več kot 1000 besed, kajne:) 

Da ne bo pomote, zapis, ki ga berete, ni namenjen samo pisateljem, pesnikom, slikarjem, glasbenikom...zelo koristen je tudi pri učenju. Kar pomislimo, velikokrat se nam ob študiju kakšna snov zdi popolnoma neobvladljiva, zato si privoščimo odmor, da malo "sprostimo misli", na sprehodu sredi gozda pa: "Eureka! Zdaj mi je jasno!":) Tudi vstajanje sredi noči se splača, če si bomo zabeležili nekaj, s pomočjo česar bomo zjutraj lažje začeli delovni dan.