Kako pomnimo?

Ljudje bi se verjetno veliko raje učili, če bi vedeli, kako sposobni "računalniki" se skrivajo v naših glavah :)

Da boste med njimi tudi vi, naj vam na kratko razložimo.

Dražljaji iz okolja, ki jih zaznamo s čutili, se shranijo v senzorni (ultra-kratkotrajni) spomin, kjer ostanejo zgolj nekaj sekund. Kapaciteta tega spomina je dokaj velika.

Informacije, ki so pritegnile našo pozornost, se nato shranijo v delovni (kratkotrajni) spomin, ostalo pa se izgubi. V delovnem spominu informacije ostanejo toliko časa, kolikor jih potrebujemo (na primer toliko časa, da si nekaj, kar smo si zapomnili, zapišemo). Običajno je to manj kot ena minuta. Če te informacije stalno ponavljamo, se zapišejo v dolgotrajni spomin, sicer jih pozabimo. Kapaciteta tega spomina je omejena - običajno samo okoli 4 informacije naenkrat)

Informacije v dolgotrajnem spominu, katerega kapaciteta je neomejena, ostanejo zelo dolgo, nekatere tudi vse življenje (druga zgodba pa je, kako jih priklicati nazaj v delovni spomin, a o tem ob kaki drugi priložnosti).

Tudi dolgotrajni spomin je razdeljen na več delov:

• semantični spomin (pojmi in njihov pomen, zakodirani na različne načine - simbolno, preko asociacij, podobnosti in razlik, umestitve v logično celoto, povezavami na obstoječe znanje ... ) Ta spomin ni vezan na prostor / čas / čutila / čustva.
  
• epizodični spomin (osebna doživetja) Ta spomin je vezan na prostor / čas / čutila / čustva.
  
• proceduralni spomin (gibalne in umske veščine, na primer hoja ali govor)
  

V semantični spomin se informacije zapišejo s ponavljanjem, v proceduralnega s praktično vajo, v epizodičnega pa - kar tako, ko se nekaj zgodi :) Slednji se zato polni brez pretiranega napora.

Poleg ponavljanja snovi v delovnem spominu lahko informacija potuje v semantični spomin tudi iz epizodičnega spomina. Ko osebna doživetja "osvobodimo" časovno-prostorske, čutne in čustvene odvisnosti, ostanejo le še splošne informacije. Ta postopek imenujemo tudi obrezovanje sinaps (ang. prunning).

Naj omenimo še eno delitev spomina. Semantični in epizodični spomin spadata veljata za eksplicitni spomin (lahko ga prikličemo zavestno), medtem ko gre pri proceduralnem spominu za implicitni spomin in "se kliče" podzavestno.

Viri:
https://primarytimery.com/2017/09/16/memory-not-memories-teaching-for-long-term-learning/
http://www2.arnes.si/~sspmkotn/edus/articles/metodeu.html
www.termania.net
http://www.human-memory.net/types_episodic.html
http://www.sinapsa.org/rm/poljudno.php?id=1
https://slideplayer.com/slide/5924422/