V bistvu vprašanja ni, STEAM je prava stvar. A pojdimo lepo po vrsti. Kaj je STEM? STEM (Science, Technology, Engineering and Mathematics) je angleška kratica za nov pristop k poučevanju, ki preko "mešanice" naravoslovnih in matematičnih ved spodbuja učenje z raziskovanjem, kritično mišljenje in timsko delo ob uporabi sodobnih tehnologij. Glavna ideja STEM je združitev omenjenih naravoslovno-tehničnih predmetov, saj ti tudi v resničnih življenjskih situacijah ne nastopajo posamično. Slovenska različica le-te se glasi "Na-Ma" (Naravoslovje in matematika; mogoče ste že slišali za projekt #namapoti pod okriljem ZRSŠ - več o njem izveste na tej povezavi). Omenjen pristop je kritičnega pomena za prihodnost, saj delovna mesta vedno bolj zahtevajo odgovorne reševalke in reševalce kompleksnih problemov, kar "STEMovke in STEMovci" vsekakor so. Zakaj STEAM? STEM je sam po sebi dokaj "pust", saj temelji izključno na znanstvenih dejstvih. To sicer ustreza "kritičnim logikom", pri katerih prevladuje leva možganska polovica, a predstavlja težavo "čustvenim ustvarjalcem" z dejavnejšo desno stranjo možganov. Odgovor na omenjeno pomanjkljivost je STEAM. Kratici STEM je dodana črka A, ki predstavlja "Art", angleško besedo za umetnost. Zakaj umetnost? Umetnost je subjektivna in s tem odlična protiutež objektivni znanosti. Skozi umetnost tudi "sanjačem" omogočimo vstop v svet znanosti. Poleg tega pa raziskave kažejo, da umetnost v različnih oblikah (glasba, ples, likovna umetnost ...) spodbuja zanimanje, pozornost, raziskovanje in kreativno razmišljanje. Te lastnosti pa so pogosto šibka točka "logikov". Marsikdo je verjetno že slišal za angleški izraz "thinking out of the box", kjer ni pomembno le to, kar so nas naučili, ampak tudi tisto, kar smo na podlagi zanimanja z raziskovanjem ugotovili sami. Ob tem ni nič narobe, če smo se na poti do cilja nekajkrat zmotili. Napake so namreč sestavni del učnega procesa in iz njih se lahko zelo veliko naučimo. Če povzamemo ...
#STEAM torej učencem, dijakom in študentom ob učenju omogoča enakomerno uporabo obeh možganskih polovic - logične leve in kreativne desne, kar vodi v razvoj kreativnih raziskovalcev in reševalcev kompleksnih problemov - kadrov, ki si jih bo že v bližnji prihodnosti želel vsak delodajalec. Veseli nas, da smo z našimi idejami, nasveti, predstavitvami in didaktičnimi igrami lahko del tega procesa in upamo, da bo med njimi vsak izmed vas našel nekaj, kar mu bo pomagalo na poti do uspeha.
0 Comments
V šolah je sedaj moderno, da se ob pouku uporablja tudi tablične računalnike. Tablice omogočajo velik nabor interaktivnih popestritev, od video predstavitev, večnivojskih shem, ... pa vse do aktivnega sodelovanja učencev v raznih kvizih, risanja in podobno. Ali to pomeni, da bodo papirnate knjige kmalu le še stvar preteklosti?
Odgovor je negativen. Glede na zadnje rezultate raziskav so tablice primerne zgolj kot dopolnilo v učnem procesu, ne morejo pa povsem nadomestiti tiskanih gradiv. Učenci naj bi se pri branju tablic snov slabše zapomnili, tipkanje po tipkovnici namesto pisanja "na roko" pa zavira tudi razvoj ročnih sposobnosti. Ne nazadnje je pri branju s tablice problem tudi koncentracija, saj tehnologijo pogosto povezujemo z zabavo in hitro nas lahko zamika, da na hitro preverimo pošto ali odigramo eno stopnjo priljubljene igrice. Sklenemo lahko, da je tablica ob pravilni in usmerjeni rabi odlična popestritev pri učenju, prava pot do znanja pa je še vedno preko papirnate knjige. Tudi matematične naloge bomo verjetno še dolgo reševali na klasičen način, s pisalom v zvezek ali na list papirja. V zadnjem času je veliko govora o tem, kako tehnologija slabo vpliva na učenje in z njim povezanimi aktivnostmi. Mi se s tem le delno strinjamo. V marsičem nam lahko zelo pomaga, zna pa tudi hitro postati naš "sovražnik". Proti slednjem se borimo z veščino, ki jo bomo morali slej ko prej vsi osvojiti, to je zmernost.
Kako to deluje v praksi, si oglejmo na primeru. Recimo, da imate za nalogo zbrati gradivo, pripraviti seminarsko nalogo in jo predstaviti. Ali pa da bi sodelavcem radi predstavili na primer neko novost z vašega področja. Začnimo pri zbiranju gradiva. Res je, da "stric Google" ve (skoraj) vse, ampak včasih je koristno zaviti tudi v knjižnico in poiskati kakšno knjigo, ki je še ni "na netu". Če že brskamo po internetu, kakšen članek tudi natisnimo, da ga bomo kasneje lahko "opremili" s podčrtovanjem, označevanjem z markerjem in lastnimi zapiski. Lahko si ogledamo tudi kakšen video posnetek ali poslušamo "poddajo" (ang. podcast) ter zraven "kracajmo" zabeležke na list papirja. Pri pripravi izdelka na liste papirja izdelujmo zapiske in rišimo miselne vzorce ter vse skupaj opremimo z raznobarvnimi opombami. Zraven pa naj bo pri roki program za prevajanje (veliko boljša je angleško-angleška varianta, saj nam neposredni prevodi ne ponudijo vedno pravega odgovora; tudi Google to obvlada). Morebitne nejasnosti zopet lahko poiščemo na internetu, a pazimo, da ne gremo preveč v globino problema, če ne seminarske ne bomo nikoli dokončali ;) Predstavitev bo še vedno najbolj fascinirala v digitalni obliki (razen, če ste že tak strokovnjak, da vam bo uspelo občinstvo animirati tudi brez vizualnih pripomočkov ;) Na spletu je že veliko brezplačnih alternativ powerpointu, pri katerih je poudarek predvsem na živih barvah in vizualno zanimivih animacijah, vi jim morate "vdahniti" le še pravo mero kvalitetne vsebine. Glede besedila si zapomnite tole: "Več je manj!" Res je, če bo na prosojnicah preveč teksta, bodo poslušalci brali tekst, namesto da bi poslušali vas. Poskrbite za veliko slik ter grafičnih ponazoritev, govorite pa "na pamet". No, na mizi pa vseeno imejte miselni vzorec, ki ste ga izdelali pri študiranju gradiva. Pa ne pozabite na kakšen zabaven vložek (seveda v kontekstu predstavitve), s katerim boste prebudili morebitne "zaspance" ;) Če sedaj pogledamo moder tekst, ki se nanaša na tehnologijo, ter zelenega, ki pripada "klasiki", lahko ugotovimo, da smo ju kar dobro "prepletli", torej nam je - uspelo ;) Res je. Če neko nalogo sprejmemo kot izziv in ne kot težavo, se soočamo s tako imenovanim "pozitivnim stresom". Več znanja imamo, večja je možnost zanj. Pomembno pa je tudi to, kakšno je naše mnenje o stresu. Če se zavedamo, da stres ni nek "bav-bav", ampak le sporočilo našega telesa o tem, da nam nekaj resnično veliko pomeni, smo že na dobri poti.
Verjeli ali ne, že dejstvo o tem, ali ste prebrali zgornji odstavek ali ne (in če se z njim strinjate), lahko vpliva o tem, kakšen stres boste doživljali ob naslednji nalogi. Za primer vzemimo pisanje kontrolne naloge. Če smo se nanjo pripravljali, bodo naloge za nas bolj izziv, kot pa težava. Znojili se bomo verjetno prav tako kot tisti, ki se niso učili, ampak se ne smemo ustrašiti - zavedati se moramo, da je to, kar doživljamo, pozitiven stres in ravno to dejstvo nas lahko pripelje do končnega uspeha. Znanje je več ali manj splošno in ga pridobimo v šoli.
Kompetenca je sposobnost opraviti neko nalogo. Kompetence potrebujemo na delovnem mestu. V zadnjem času se pojavljajo kritike, da so izobraževalni programi vse bolj usmerjeni v pridobivanje kompetenc, pri tem pa se zanemarja splošno znanje, ki ga posameznik potrebuje za življenje. |
arhiv
March 2024
kategorije |