V fiziki se srečujemo z različnimi oblikami energije. V splošnem jih lahko razdelimo na štiri glavne kategorije: kemično, mehansko, toplotno (oz. toploto) in notranjo energijo telesa. Vsaka ima svoje zakonitosti in načine prenosa, skupaj pa tvorijo enotno zgodbo: energija se nikoli ne izgubi, temveč samo spreminja obliko.

Kemična energija

Shranjena je v molekularnih vezeh snovi. Najpogosteje pojavlja kot energija hrane. Ko nekaj pojemo, naše telo to kemično energijo pretvori v:

• mehansko energijo za gibanje,
• toplotno energijo za vzdrževanje telesne temperature,
• energijo za presnovo in delovanje organov,
• shranjeno energijo (glikogen, maščoba).

Za osnovno fiziko je dovolj, da poznamo energijsko vrednost živila (npr. 200 kcal). Ni nam treba računati kemijskih enačb — energijo samo vzamemo kot vhodno vrednost.

Mehanska energija

To je energija, ki je povezana z gibanjem ali položajem telesa. Razdelimo jo na tri oblike:

• Potencialna energija (gravitacijska). Odvisna je od višine telesa nad tlemi. Ko nekaj dvignemo, opravimo delo. To delo je shranjeno kot potencialna energija.
• Kinetična energija. Kinetična energija se poveča, ko telo pospeši, in se zmanjša, ko se upočasni.
• Prožnostna energija. Pojavi se v elastičnih telesih (vzmeti, elastike, tetive v mišicah). Ko vzmet raztegnemo ali stisnemo, shranimo energijo, ki se lahko kasneje sprosti.

Mehanska energija se spreminja skozi opravljeno delo. Če deluje sila in se telo premakne po poti, se mehanska energija spremeni.

Toplotna energija

Toplotna energija je povezana s temperaturo snovi in gibanjem delcev v njej. Pomembno: toplota lahko teče brez opravljanja dela (prevodnost, konvekcija, sevanje). Toplota lahko omogoči delo (npr. v parnem stroju).

Notranja energija telesa

Notranja energija človeka vključuje vse oblike energije, ki jih telo nosi v sebi:

• kemično energijo hrane,
• mehansko energijo mišic (prožnost + napetost),
• toplotno energijo (temperaturo telesa).

Ko človek dela:

• del notranje energije preide v mehansko delo,
• večji del se sprosti kot toplota zaradi neučinkovitosti mišic.

Zato notranja energija telesa upada, ko dvigujemo, nosimo ali pospešujemo predmete.

Glavno je, da si zapomnite tole:

Če pozabite enačbe, pretvarjanje med enim in drugim zapisom "zvozite" že z nekaj osnovnega računskega znanja. Oglejmo si primer:

50m ± 2m je zapis meritve z absolutno podano napako. 

Če napako želimo podati relativno, enostavno izpostavimo 50:

50 (1 ± 0,04)m je tako zapis meritve z relativno podano napako. Mogoče je kdo bolj vajen zapisa

50m  ±  4%, ki pa pomeni isto, saj je 0,04 enako 4%.

Pretvorba nazaj v zapis z absolutno podano napako pa je še lažja. Tu preprosto zmnožimo faktor izven oklepaja s členoma znotraj oklepaja. 50•1=50 in 50•0,04=2, pa dobimo:

50m ± 2m;  to pa je spet zapis meritve z absolutno podano napako. 

Enačba za Zakon o ohranitvi energije oz. Prvi zakon termodinamike se glasi:

ΔW = Q + A

V praksi to pomeni npr:

• če telo odda toploto, se mu energija zmanjša (npr. gremo na mraz)
• če telo prejme toploto, se mu energija poveča (npr. gremo na vročino)
• če telo odda (opravi) delo, se mu energija zmanjša (npr. porabimo kalorije, zaužite s hrano)
• če telo prejme delo (ga zanj opravi nekdo drug), se mu energija poveča (npr. nekdo nas dvigne v zrak)

Možne so tudi kombinacije zgoraj naštetih primerov.

Pod energijo štejemo vsoto:

• kinetične (ima jo telo, ki se giblje)
• potencialne (ima jo telo na neki višini)
• prožnostne (ima jo prožno telo v deformiranem [stisnjenem ali raztegnjenem] stanju)
• notranje  (ima jo vsako telo, spreminja pa se s temperaturo in s spremembo agregatnega stanja)
• ostalih oblik energije (električna, kemijska, jedrska...).

​Po Wikipediji prožnostna energija spada pod notranjo energijo, a jo pogosto navajamo ločeno, saj spada med mehanske energije (poleg kinetične in potencialne). Mehanske energije sicer v osnovni in srednji šoli tudi najpogosteje računamo. Notranja energija pa poleg prožnostne vsebuje tudi toplotno, kemijsko in jedrsko energijo.

Še en reminder:

• energija JE (se ohranja)
• delo OPRAVIMO (oziroma ga za nas nekdo drug), za to pa sta potrebna tako sila kot gibanje
• toplota PREHAJA (sama, brez opravljanja dela) s toplejših teles na hladnejša

Ne pozabimo: energija je zmožnost opravljanja dela oz povzročiti spremembo, delo in toplota pa nista obliki energije, ampak načina, kako se energija prenaša.