Načinov za pretvarjanje merskih enot je seveda več (tole je recimo že samo naš tretji :) ). Ampak v tem je celotno bistvo matematike, fizike ... Da je možno do rezultata priti na več načinov!

Čeprav v naslovu piše "plonk", ne želimo, da bi bil tole dejanski "plonk cegl'c". Svetujemo vam, da si ga zapomnite in pred testom skicirate na list za reševanje (prej pa seveda o tem obvestite učiteljico oz. učitelja, da ne bo mislil(a), da ste nemara res plonkali ;) )

Preveč informacij naenkrat nima pozitivnega učinka, zato bomo tudi mi napotke servirali "per partes" (maturanti, veste, od kje je ta izraz? ;) ). 

1. korak: Zapišimo vse enote določene količine, ki jih poznamo (na primer dolžine) in sicer od leve proti desni, od največje do najmanjše:

3. korak: Narišimo puščice, preko katerih bomo povezali naše enote. Priporočljivo je uporabiti različni barvi. Mi smo v smeri od večje enote proti manjši izbrali rdečo, v obratni smeri pa modro: 

4. korak: Do zdaj smo samo risali, sedaj pa malo vklopimo še levo stran možganov ;) Zapišimo, koliko manjših enot je potrebno za večjo "sosedo" na levi strani. Na primer: en decimeter je 10 centimetrov, zato bomo nad rdečo puščico med enotama zapisali "krat 10", pod modro pa "deljeno z 10". Zakaj smo izbrali ravno rdečo in modro barvo? Spomnite se na pipo v kopalnici ali pa klimatsko napravo v avtu: rdeča temperaturo poveča, modra pa zmanjša - tako kot množenje z 10 vrednost poveča, deljenje z 10 pa zmanjša.

5. korak: Za konec na puščice vrišimo še decimalne vejice. Vejic naj bo toliko, kot je ničel v številu, zapisanem nad oz. pod puščico. 

Tako, plonk imamo narisan, sedaj pa si na primeru oglejmo, kako ga uporabiti.

Primer 1: 230,5 centimetra pretvorimo v metre. Od centimetra proti metru vodita dve modri puščici (usmerjeni v levo) in pri vsaki je potrebno deliti z 10. Na vsaki puščici je narisana ena vejica, kar pomeni, da decimalno vejico premakne za eno mesto v levo, skupaj torej dve decimalni mesti v levo. Rezultat je torej 2,305 metra.

Primer 2: 14200 milimetrov pretvorimo v kilometre. Od milimetra proti kilometru vodijo štiri modre puščice (usmerjene v levo); pri treh je potrebno deliti z 10, pri eni pa s 1000. Na treh puščicah je narisana ena vejica, na eni pa tri, kar pomeni, da decimalno vejico premaknemo skupno za šest mest v levo. Ker je število 14200 celo, si predstavljamo, da je na začetku decimalna vejica popolnoma na desni, za zadnjo ničlo. Da bomo vejico lahko premaknili za 6 mest v levo, si moramo predstavljati pred prvo enico še nekaj ničel. Ko je vejica na svojem mestu, imamo zapisano število 0,014200. Zadnjih dveh ničel (povsem desno) ne pišemo, torej je rezultat 0,0142 metra.

Pri reševanju si lahko pomagate tudi z naslednjo animacijo:

Primer 3:  0,303 kilometra pretvorimo v decimetre. Ta primer je za razliko od primera 2 "v rdeči smeri" ;) Od kilometra proti decimetru vodita dve rdeči puščici (usmerjeni v desno); pri prvi je potrebno množiti s 1000, pri drugi pa z 10. Na prvi puščici so narisane tri vejice, na drugi pa ena, kar pomeni, da decimalno vejico premaknemo skupno za štiri mesta v desno. Da bomo vejico lahko premaknili za 4 mesta v desno, moramo za zadnjo trojko (na desni strani) dodati še eno ničlo (glej zgornji video). Ko je vejica na svojem mestu, imamo zapisano število "03030,". Ničel pred številom (skrajno levo) ne pišemo. Tudi vejice na koncu števila (skrajno desno) ne pišemo. Pravilni zapis rezultata je torej 3030 decimetrov.

Izpeljane merske enote običajno zapišemo kot kombinacijo osnovnih merskih enot, najpogosteje kot ulomek (glej Wikipedijo).

Take enote je sicer težje pretvarjati, a si pri tem lahko pomagamo z metodo za pretvarjanje samostojnih merskih enot, ob kateri upoštevamo nekaj posebnosti:

• posebej pretvorimo mersko enoto iz števca in mersko enoto iz imenovalca;
• Skupni faktor pretvorbe zapišemo kot ulomek, katerega števec predstavlja faktor pretvorbe merske enote iz števca, imenovalec pa faktor pretvorbe merske enote iz imenovalca; 
• ulomkovo črto v skupnem faktorju pretvorbe upoštevamo kot deljenje in faktor zapišemo kot potenco števila 10 (brez ulomka).

Na spodnji sliki je predstavljen primer pretvorbe sestavljenih merskih enot, kjer velja:

• v števcu pretvarjamo grame v kilograme, v imenovalcu pa kubične centimetre v kubične metre;
• faktor pretvorbe merske enote iz števca je 10³ (gram moramo pomnožiti s 1000 oz. 10³, da dobimo kilogram), faktor pretvorbe merske enote iz imenovalca pa 10⁶ (kubični centimeter moramo pomnožiti z milijon oz. 10⁶, da dobimo kubični meter); skupni faktor pretvorbe je torej 10³/10⁶
• ko ulomkovo črto upoštevamo kot deljenje, dobimo skupni faktor pretvorbe 10 na minus 3, kar pomeni deljenje z 10³

Na koncu upoštevamo le še pravilo iz metode za pretvarjanje samostojnih merskih enot in mersko število množimo z 10³:

Razumevanje izraza v rumenem oblačku bo lažje, če si preberete še naslednji zapis o znakih za računske operacije. Na kratko: Pred znak za množenje na začetku zapisa (⋅10³ oziroma ⋅ 10⁶ v našem primeru), ki ni običajna oblika zapisa, lahko vedno postavimo 1 (množenje z 1 ničesar ne spremeni, saj je 1 nevtralni člen za množenje) in potem ti enici (vključno z znakoma za množenje) okrajšamo, tako da dobimo 10 na -3.

Da ne bomo preveč dolgovezili, se lotimo kar primera. Pretvorimo 25 decimetrov v metre.

Zapis izgleda takole:

25 dm = _____ m

Sedaj se vprašajmo: S koliko moramo množiti ali deliti (en) decimeter, da dobimo (en) meter?
Odgovor se glasi: "Decimeter množimo z 10."

Ker je na sredini zapisa enačaj, mora biti leva stran enaka desni. Če med merskim številom in mersko enoto (25 je mersko število, dm pa merska enota) upoštevamo "neviden" znak za množenje, ugotovimo, da gre za zapis tipa:

a ⋅ b = c ⋅ d

Namesto spremenljivk (črk) si lahko predstavljamo tudi številke, na primer:

8 ⋅ 6 = 4 ⋅ 12

V zgornjem računu prvi faktor na levi (8) delimo z 2 in na desni strani dobimo 4. Da enakost še vedno velja, moramo drugi faktor na levi (6) množiti z 2 (in dobimo 12).

Zgornjo ugotovitev upoštevamo še pri zapisu pretvorbe merskih enot:

25 dm = _____ m

Drugi faktor na levi (dm) smo torej množili z 10, da smo dobili drugi faktor na desni strani (m). Prvi faktor (25) pa moramo zato, da bo obveljala enakost, deliti z enakim številom, torej z 10:

25 : 10 = 2,5

Pretvorba torej glasi:

25 dm = 2,5 m

Ste pri pretvarjanju merskih enot že kdaj blesteli, nato pa kar naenkrat naleteli na dilemo "množiti ali deliti"? Ste recimo poznali vse merske enote od najmanjše do največje ter vse povezave med njimi (krat deset, krat sto,...), potem pa se je pred vami pojavila konkretna naloga in ste preprosto..."zmrznili"?

Ko se vam bo to naslednjič zgodilo, se spomnite nasveta v nadaljevanju.

Palček in velikan je isto kot velikan in palček, drži? In logično je tudi, saj večji brani manjšega, manjši pa je recimo bolj zvit in potem sta nepremagljiv duet :)

Enako kot za palčka in velikana velja tudi za mersko število in mersko enoto.

Ob velikem merskem številu stoji majhna merska enota in obratno.

Po pretvorbi se njuni vlogi ravno zamenjata:

Če mersko enoto pretvorimo v večjo, se mora mersko število zmanjšati, torej delimo.

Velja tudi obratno:

Če mersko enoto pretvorimo v manjšo se mora mersko število povečati, torej množimo.

Opomba: Metoda je primerna za račune, kjer je tako na levi kot na desni strani ista osnovna enota (na primer meter). Kadar imamo pa recimo na eni strani litre in na drugi kubične metre, je pa potrebno še nekaj dodatnega računanja. Tudi v primeru ur in minut je potrebno še nekaj premisleka in pretvorb.

​Zadevo najlažje razložimo na primeru:

300 metrov je koliko kilometrov?

Meter je manjša enota od kilometra (1000 krat manjša), zato bo merska enota na levi strani računa palček, na desni stani pa velikan. Posledično bo mersko število na levi strani računa velikan, na desni strani pa palček. Če je 300 velikan, bo palček manjše število, torej 300 delimo s 1000 in dobimo:

300 m = 0,3 km

Pretvorbe enot. Fizikalnih. Ampak ne tistega "simpl" premikanja decimalke levo in desno (pokukaj sem), temveč množenja in deljenja z vsemogočimi konstantami. Pa pojdimo kar lepo po vrsti:

• Če želimo iz m/s dobiti km/h, moramo množiti s 3,6. Kako si to zapomnimo? Tukaj je ena ideja:) Veter piha enako močno, ne glede na to ali ga merimo v metrih na sekundo ali pa v kilometrih na uro. Če želimo ustvariti alarmantno novico, je pa potrebno povedati čim višjo številko. Zato na televiziji hitrosti vetra vedno omenjajo v kilometrih na uro, medtem ko so na meteoroloških spletnih straneh bolj zmerni in se "zadovoljijo" z metri na sekundo, kar pa je seveda za faktor 3,6 manjša številka:) Seveda obstaja tudi možnost izpeljave, ampak verjetno bi na prste ene roke lahko prešteli tiste, ki se jim to ljubi početi med kontrolko ;)
• Če želimo iz mase dobiti gravitacijsko silo oz. silo teže, moramo množiti z 10 (oziroma točneje z 9.81, toliko namreč znaša gravitacijski pospešek). Za lažje pomnjenje si oglejte tole prigodo: