Za vzvod velja enostavna enačba:

F1•​​d1 = F2•d2 (sila krat ročica na levi je enako sila krat ročica na desni)

Ponavadi so v nalogi podane tri količine, četrta pa manjka.

Oglejmo si primer:
F1 = 10 N
F2 = 25 N
d1 = 5 m       
d2 = ?

Zapišimo enačbo:

F1•​​d1 = F2•d2

Vstavimo podatke:

10 N • 5 m = 25 N • d2

Pogledamo, na kateri strani enačbe ena količina manjka. V našem primeru je to desna stran. Na desni strani nato vzemimo količino, ki je podana in jo "vržemo" na levo stran. Kot vemo že iz matematike, na levi strani nastane ulomek. Količina z desne se sedaj nahaja v imenovalcu ulomka:

(10 N • 5 m) / 25 N = d2

Zamenjamo strani enačbe:

d2 = (10 N • 5 m) / 25 N

Ulomek še okrajšamo in imamo rezultat. Simpl ane ;)

d2 = 2 m

Napotki za reševanje take naloge:

• za vsako od bremen zapišemo rezultanto sil kot vsoto vseh sil, ki delujejo nanju. Na breme, ki je na ravnini, delujejo tako horizontalne kot vertikalne sile, medtem ko na viseče breme delujejo le vertikalne sile.
  
  "Na srečo" je vsota vertikalnih sil pri bremenu na ravnini enaka nič. Vsota horizontalnih sil pri  bremenu na ravnini pa je odvisna od tega, ali bremeni mirujeta ali se premikata. Gibanje "zavira" sila trenja (= F_podlage * koeficient trenja oziroma F_gravitacije * koeficient trenja, saj sta vertikalni sili po velikosti enaki), pospešuje pa ga F_vrvice. Če je F_vrvice večja od F_trenja (manjša tako ali tako ne more biti, edino če bi vodoravno telo vlekli v nasprotni smeri od škripca), je njuna rezultanta enaka [masa_bremena_na ravnini * a] in je usmerjena v smeri proti škripcu. Za vodoravno telo torej velja:
   [F_vrvice - F_trenja = rezultanta = masa  bremena na ravnini * pospešek]
  
  Pri visečem bremenu je rezultanta usmerjena navzdol. Zanjo velja [F_gravitacije - F_vrvice = rezultanta = masa viseče uteži * pospešek].
  
  
• sila vrvice je na obeh straneh škripca enaka
• pospešek je na obeh straneh škripca enak, zato (glede na enačbo F=m*a oz. "fičo je mali avto" :) ) velja [F_rez_pri_viseči_uteži / masa_viseče_uteži = F_rez_pri_stoječi_uteži / masa_stoječe_uteži]

Če naloga nima podanih številskih vrednosti, z upoštevanjem dejstva, da je sila vrvice na obeh straneh enaka, izenačite enačbi za obe uteži in izrazite željeno količino. Lahko si pomagate tudi z dejstvom, da je pospešek na obeh straneh škripca enak.

Če je pri uteži na vodoravni podlagi F_vrvice enaka F_trenja, potem je rezultanta sil na obeh straneh in s tem tudi pospešek enaka nič. Bremeni mirujeta. 

Včasih lahko trenje pri uteži na vodoravni podlagi zanemarimo. V tem primeru za vodoravno utež velja: [F_vrvice  = masa  uteži na vodoravni podlagi * pospešek]

Na prvi pogled enostavna naloga, a se izkaže, da zna biti kar trd oreh ;)

Zato vam podamo nekaj napotkov:

• za vsako od bremen zapišemo rezultanto sil kot vsoto vseh sil, ki delujejo nanju. Pri taki nalogi imamo opravka samo z vertikalnimi silami. Pri težjem bremenu je rezultanta usmerjena navzdol, pri lažjem pa navzgor. Enačbi za rezultanti zapišimo tako, da od večje sile odštejemo manjšo, zato da bo vsota pozitivna. Za težjo utež velja [F_gravitacije - F_vrvice = rezultanta = masa težje uteži * pospešek], za lažjo pa  [F_vrvice - F_gravitacije = rezultanta = masa lažje uteži * pospešek]
• sila vrvice je na obeh straneh škripca enaka
• pospešek je na obeh straneh škripca enak, zato (glede na enačbo F=m*a oz. "fičo je mali avto" :) ) velja
  [F_rezultanta_pri_težji_uteži / masa_težje_uteži = F_rezultanta_pri_lažji_uteži / masa_lažje_uteži]

Če naloga nima podanih številskih vrednosti, z upoštevanjem dejstva, da je sila vrvice na obeh straneh enaka, izenačite enačbi za obe uteži in izrazite željeno količino. Lahko si pomagate tudi z dejstvom, da je pospešek na obeh straneh škripca enak.

Če sta bremeni slučajno enaki (z enako maso), potem je rezultanta sil na obeh straneh in s tem tudi pospešek enaka nič. Bremeni mirujeta. 

Kdor se je pri fiziki učil sile, je verjetno naletel tudi na vzgon in famozni stavek

"Vzgon je po velikosti enak teži izpodrinjene tekočine."  
​
Omenjeni stavek smo se naučili skoraj vsi, medtem ko ga je dejansko razumel manjši odstotek učencev. Vsaj na začetku. Če imate še vedno težave z razumevanjem, vam ponujamo še našo razlago.

Začnimo z zgodbico. Smeško se odloči, da se bo malo potapljal. Ko je pod vodo, začuti, da ga nekaj vleče proti površju. Kaj neki bi bilo to??​ No, potem Smeško prileze iz vode, se osuši in stopi na tehtnico.

Sedaj pa nastopi naša domišljija (ki je seveda nujno potrebna za razumevanje vzgona). Zraven ​si predstavljajte Smeškovega "namišljenega prijatelja", ki je povsem enake velikosti kot Smeško, sestavljen pa je 100% iz vode:

Iz enačb na zgornji sliki je razidno, da masa (m) Smeška določa velikost sile teže (usmerjena je navzdol proti središču Zemlje), masa njegovega "prijatelja" pa vzgon (usmerjen je naravnost navzgor oziroma ravno nasproti sili teže). 

Poleg mas v enačbah na zgornji sliki nastopa tudi težni pospešek (g), ki je konstanta. V poenostavljeni obliki je njegova številska vrednost 10, tako da masam preprosto dodamo ničlo oz. premaknemo decimalno vejico v desno.

Smeškota je torej k površju vlekla (oziroma natančneje, potiskala) sila, ki jo imenujemo vzgon. Le-ta je bila večja od njegove sile teže, kar pomeni, da je Smeško lažji od njegovega "prijatelja".

Če bi Smeško in njegov dvojnik tehtala enako, bi Smeško lebdel, če pa bi bil pa Smeško težji, bi pa potonil na dno.

Predstavljajmo si, da se ne moremo odtrgati od osebne tehtnice in jo s seboj vlačimo celo v dvigalo.

Tega verjetno nihče od nas ne počne, ampak če bi, potem bi bili verjetno presenečeni, v nekaterih primerih prijetno, v drugih pa nekoliko manj prijetno.

Poglejmo si, zakaj.

Med

• mirovanjem
• enakomernim spuščanjem ter
• enakomernim dviganjem

presenečenj ne bi bilo, saj je v teh primerih rezultanta (vektorska vsota) naše sile teže ter prožnostne sile vzmeti glede na enačbo

enaka nič, saj je pri mirovanju oz. enakomernem gibanju a=0, masa pa nikoli ne more biti enaka nič.

Zanimivo postane, ko dvigalo

• ospešuje (navzgor/navzdol) oziroma
• zavira (navzgor/navzdol)

Zgoraj zapisano enačbo nekoliko posplošimo:

Določimo še pozitivno smer gibanja, ki jo bomo upoštevali v enačbi - ta naj bo navzdol. Tako velja:

• pri pospeševanju navzdol je pospešek pozitiven, zato velja (F naše teže - prožnostna sila vzmeti) > 0 oziroma (F naše teže) > (F prožnostna). Ker je prožnostna sila vzmeti tista, ki preračunano pokaže našo maso, pokaže manj, kot pa dejansko tehtamo.
• pri pospeševanju navzgor je pospešek negativen, zato velja (F naše teže - prožnostna sila vzmeti) < 0 oziroma (F naše teže) < (F prožnostna). Ker je prožnostna sila vzmeti tista, ki preračunano pokaže našo maso, pokaže več, kot pa dejansko tehtamo.
• pri zaviranju navzdol je pozitiven pojemek, kar je enako, kot da bi bil pospešek negativen, zato velja (F naše teže - F prožnostna) < 0 oziroma (F naše teže) < (F prožnostna). Ker je prožnostna sila vzmeti tista, ki preračunano pokaže našo maso, pokaže več, kot pa dejansko tehtamo.
• pri zaviranju navzgor je negativen pojemek, kar je enako, kot da bi bil pospešek pozitiven, zato velja (F naše teže - F prožnostna) > 0 oziroma (F naše teže) > (F prožnostna). Ker je prožnostna sila vzmeti tista, ki preračunano pokaže našo maso, pokaže manj, kot pa dejansko tehtamo.

Na kaj pri tej nalogi ne smemo pozabiti:

• Sila teže je vedno usmerjena navzdol.
• Silo teže vedno računamo kot (masa telesa) * (gravitacijski pospešek) 
• Prožnostna sila vzmeti je vedno usmerjena navzgor.
• Rezultanta sile teže in prožnostne sile uteži je vedno usmerjena v smer, v katero je pospešek pozitiven (pojemek pomeni negativen pospešek oziroma pospešek v nasprotni smeri)
• Rezultanto (njeno absolutno vrednost!) vedno računamo kot (masa telesa) * (pospešek dvigala)

Alternativa: Tehtnico na vzmet lahko nadomestimo tudi s silomerom, pritrjenim na strop, na katerega je obešena utež.