Pretvorbe enot. Fizikalnih. Ampak ne tistega "simpl" premikanja decimalke levo in desno (pokukaj sem), temveč množenja in deljenja z vsemogočimi konstantami. Pa pojdimo kar lepo po vrsti:

• Če želimo iz m/s dobiti km/h, moramo množiti s 3,6. Kako si to zapomnimo? Tukaj je ena ideja:) Veter piha enako močno, ne glede na to ali ga merimo v metrih na sekundo ali pa v kilometrih na uro. Če želimo ustvariti alarmantno novico, je pa potrebno povedati čim višjo številko. Zato na televiziji hitrosti vetra vedno omenjajo v kilometrih na uro, medtem ko so na meteoroloških spletnih straneh bolj zmerni in se "zadovoljijo" z metri na sekundo, kar pa je seveda za faktor 3,6 manjša številka:) Seveda obstaja tudi možnost izpeljave, ampak verjetno bi na prste ene roke lahko prešteli tiste, ki se jim to ljubi početi med kontrolko ;)
• Če želimo iz mase dobiti gravitacijsko silo oz. silo teže, moramo množiti z 10 (oziroma točneje z 9.81, toliko namreč znaša gravitacijski pospešek). Za lažje pomnjenje si oglejte tole prigodo:

Glede na zakon o ohranitvi energije je vsota energij (potencialna, kinetična, prožnostna, notranja, električna,...) vedno enaka, če ne posegata zraven toplota in delo. 

Naloge najlažje rešujemo tako, da si izberemo posamične trenutke v času, kjer naredimo "popis" vrednosti energij.

Primer1:  V času t1 sankač miruje na klancu. Tedaj ima le potencialno energijo. Med časom t1 in t2 ga mi porinemo (vnesli smo delo in s tem povečali vrednost vsote energij) in ko v času t2 naredimo vnovičen "popis", ugotovimo da je vsota energij (potencialna in kinetična) za vrednost vloženega dela višja. Ko sankač v času t3 pridrvi skozi cilj, ima le še kinetično energijo, ki pa je enaka vsoti potencialne in kinetične energije v času t2 (delo in toplota vmes nista "mešala štren":)

Primer2: V času t1 ima krogla le potencialno energijo. Tudi prožnostna energija v vzmeti pod njo je enaka 0, saj je vzmet v mirovnem položaju. V času t2 tik pred udarcem v vzmet ima krogla tako potencialno kot kinetično energijo, a nas stanje ne zanima, raje analiziramo čas t3, ko se celotna potencialna energija iz časa t1 pretvori v prožnostno. Tako je računanje lažje, saj se nam ni potrebno ukvarjati s kinetično energijo.

Primer3: V času t1 ima sankač samo kinetično energijo. V času med t1 in t2 le-ta zapelje na pesek, ki ga nekoliko zaustavi. Sila trenja je opravila delo, ki se je v ozračje izločilo kot toplota. V času t2 ima sankač še vedno kinetično energijo, a zmanjšano za vrednost oddane toplote.

Primer4: V času t1 imamo neko notranjo energijo. V vmesnem času med t1 in t2 pojemo čokolado, s katero pridobimo energijo. V času t2 je naša notranja energija manjša. V času med t2 in t3 stopimo na mraz in oddamo toploto. V času t3 je naša notranja energija spet manjša in sicer za oddano toploto. Med časom t3 in t4 se peljemo s kolesom in (pedalom) oddamo delo. V času t4 je naša notranja energija spet manjša...in tako naprej...