Fizikalna enačba običajno izgleda takole:

izražena količina = kombinacija količin, povezana z različnimi računskimi operacijami (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje [=ulomek], potence,...)

Da je Murphy popoln, moramo ponavadi izračunati količino, ki se "skriva" med kopico na desni strani enačbe. Taka težava bo lažje rešljiva, če se je lotimo sistematično.

V nadaljevanju so predstavljene tri osnovne oblike fizikalnih enačb z napotki za izražanje iskane količine na desni strani.

1. Na desni strani je vsota/razlika členov (vsak člen je seveda lahko kombinacija množenja in deljenja [ulomek])
Postopek reševanja, razložen na primeru.

• Enačba se glasi:
  o=2a+2b
  Iščemo b.
• Člen, kjer se skriva iskana količina, "osamimo" s prestavljanjem ostalih členov preko enačaja; vsako prestavljanje preko enačaja členu menja predznak.
  V našem primeru člen 2a prestavimo na levo stran in postane negativen ("nevidni" plus pred 2a postane minus). 
• Dobimo:
  o-2a=2b
  ... oziroma (po obračanju strani enačbe) ...
  2b=o-2a
• Za nadaljevanje postopka glej točko 2.

2. Na desni strani je samo en člen
​Postopek reševanja, razložen na primeru.

• Enačba se glasi:
  V=abc
  Iščemo c.
• Celotno enačbo delimo s faktorji na desni, ki jih "ne maramo", v našem primeru z "ab"
• Dobimo ...
  V/ab=abc/ab
  ... oziroma (po krajšanju ulomka na desni) ...
  V/ab=c
  Karikirano bi lahko rekli, da smo z deljenjem faktorja a in b "poslali na drugo stran v imenovalec ulomka".
  
• ​Enačbo uredimo in dobimo:
  c=V/ab
  
  

3. Na desni strani je samo en člen (v ulomku)
​Postopek reševanja, razložen na primeru:

• enačba se glasi:
  b=V/ac
  Iščemo c.
• "Znebimo se ulomka" oziroma celotno enačbo množimo z vsemi faktorji v imenovalcu ulomka, v našem primeru z "ac".
• Dobimo ...
  bac=Vac/ac
  ... oziroma (po krajšanju ulomka na desni) ...
  bac=V
  Karikirano bi lahko rekli, da smo z množenjem faktorja a in c iz imenovalca ulomka "poslali na drugo stran" (če bi bil na drugi strani ulomek, bi šla v števec ulomka).
• Enačbo uredimo dobimo:
  V=abc
• Za nadaljevanje postopka glej točko 2.

Če je iskana veličina na kvadrat ali višjo potenco, jo izrazimo skupaj s potenco, nato pa celotni rezultat damo pod koren.

Če naloga nima podanih številskih vrednosti, je rezultat potrebno poiskati na podlagi sklepanja.

Pri sklepanju je zelo pomembno, da ugotovimo, v kakšnem razmerju sta veličini, ki ju primerjamo. To je lahko premo ali obratno. Za kakšno razmerje gre, najlažje ugotovimo s pomočjo enačbe. Ker med seboj lahko primerjamo le dve vrednosti hkrati, moramo morebitne ostale spremenljivke, ki nastopajo v enačbi, "zamrzniti".  Kako to storiti, si oglejmo na primeru:

Primer: Oče in sin imata enako površino stopal. Oče je težji (ima večjo maso) od sina. Pod čigavimi nogami je večji tlak?

Rešitev:

1. Ugotovimo, katera količina nas zanima. To je tlak.
2. Poiščimo enačbo za tlak. Le-ta se glasi p=F/S.
3. Ugotovimo, katera količina je spremenljiva. To je (posledično) sila. V nalogi imamo sicer omenjeno maso (oče je težji od sina), a vemo, da je sila (teže) poenostavljeno enaka 10-kratni vrednosti mase (Fg = masa * težnostni pospešek g). Razmerje mas je torej enako razmerju sil.
4. Ugotovimo, katera količina (lahko jih je več, v našem primeru je ena) se ne spreminja. To je površina, saj imata tako oče kot sin enako površino stopal. Površino bomo pri logičnem sklepanju torej "zamrznili".
5. Dvakrat zapišemo enačbo za iskano količino (v našem primeru tlak) - enkrat za očeta in enkrat za sina. Lahko ju označimo npr. z indeksoma 1 in 2: p1=F1/S1, p2=F2/S2
6. Najprej "zamrznemo" S1 in S2, nato pa pomislimo: Ker je S vedno enak, je p odvisen le od F. Pri očetu je F večji kot pri sinu (F1 > F2), torej bo tudi p večji, saj sta F in p v premem sorazmerju. Velja torej p1 > p2.