Izdelava "plonka" za pretvarjanje merskih enot

Načinov za pretvarjanje merskih enot je seveda več (tole je recimo že samo naš tretji :) ). Ampak v tem je celotno bistvo matematike, fizike ... Da je možno do rezultata priti na več načinov!

Čeprav v naslovu piše "plonk", ne želimo, da bi bil tole dejanski "plonk cegl'c". Svetujemo vam, da si ga zapomnite in pred testom skicirate na list za reševanje (prej pa seveda o tem obvestite učiteljico oz. učitelja, da ne bo mislil(a), da ste nemara res plonkali ;) )

Preveč informacij naenkrat nima pozitivnega učinka, zato bomo tudi mi napotke servirali "per partes" (maturanti, veste, od kje je ta izraz? ;) ). 

1. korak: Zapišimo vse enote določene količine, ki jih poznamo (na primer dolžine) in sicer od leve proti desni, od največje do najmanjše:

2. korak: Sedaj pride na vrsto vaš umetniški talent ;) Nad enote, ki smo jih zapisali včeraj, skicirajmo predmete, ki jih običajno merimo v teh enotah. Mi smo izbrali takole: v kilometrih merimo dolžino ceste, v metrih dolžino tovornjaka, v decimetrih širino škatle na tovornjaku, v centimetrih širino knjige v škatli, v milimetrih pa velikost črk v knjigi. Izmislite si seveda lahko povsem poljubne predmete, po možnosti naj bodo v logični povezavi.

3. korak: Narišimo puščice, preko katerih bomo povezali naše enote. Priporočljivo je uporabiti različni barvi. Mi smo v smeri od večje enote proti manjši izbrali rdečo, v obratni smeri pa modro: 

4. korak: Do zdaj smo samo risali, sedaj pa malo vklopimo še levo stran možganov ;) Zapišimo, koliko manjših enot je potrebno za večjo "sosedo" na levi strani. Na primer: en decimeter je 10 centimetrov, zato bomo nad rdečo puščico med enotama zapisali "krat 10", pod modro pa "deljeno z 10". Zakaj smo izbrali ravno rdečo in modro barvo? Spomnite se na pipo v kopalnici ali pa klimatsko napravo v avtu: rdeča temperaturo poveča, modra pa zmanjša - tako kot množenje z 10 vrednost poveča, deljenje z 10 pa zmanjša.

5. korak: Za konec na puščice vrišimo še decimalne vejice. Vejic naj bo toliko, kot je ničel v številu, zapisanem nad oz. pod puščico. 

Tako, plonk imamo narisan, sedaj pa si na primeru oglejmo, kako ga uporabiti.

Primer 1: 230,5 centimetra pretvorimo v metre. Od centimetra proti metru vodita dve modri puščici (usmerjeni v levo) in pri vsaki je potrebno deliti z 10. Na vsaki puščici je narisana ena vejica, kar pomeni, da decimalno vejico premakne za eno mesto v levo, skupaj torej dve decimalni mesti v levo. Rezultat je torej 2,305 metra.

Primer 2: 14200 milimetrov pretvorimo v kilometre. Od milimetra proti kilometru vodijo štiri modre puščice (usmerjene v levo); pri treh je potrebno deliti z 10, pri eni pa s 1000. Na treh puščicah je narisana ena vejica, na eni pa tri, kar pomeni, da decimalno vejico premaknemo skupno za šest mest v levo. Ker je število 14200 celo, si predstavljamo, da je na začetku decimalna vejica popolnoma na desni, za zadnjo ničlo. Da bomo vejico lahko premaknili za 6 mest v levo, si moramo predstavljati pred prvo enico še nekaj ničel. Ko je vejica na svojem mestu, imamo zapisano število 0,014200. Zadnjih dveh ničel (povsem desno) ne pišemo, torej je rezultat 0,0142 metra.

Pri reševanju si lahko pomagate tudi z naslednjo animacijo:

Primer 3:  0,303 kilometra pretvorimo v decimetre. Ta primer je za razliko od primera 2 "v rdeči smeri" ;) Od kilometra proti decimetru vodita dve rdeči puščici (usmerjeni v desno); pri prvi je potrebno množiti s 1000, pri drugi pa z 10. Na prvi puščici so narisane tri vejice, na drugi pa ena, kar pomeni, da decimalno vejico premaknemo skupno za štiri mesta v desno. Da bomo vejico lahko premaknili za 4 mesta v desno, moramo za zadnjo trojko (na desni strani) dodati še eno ničlo (glej zgornji video). Ko je vejica na svojem mestu, imamo zapisano število "03030,". Ničel pred številom (skrajno levo) ne pišemo. Tudi vejice na koncu števila (skrajno desno) ne pišemo. Pravilni zapis rezultata je torej 3030 decimetrov.