Kako si predstavljati vzgon?

Kdor se je pri fiziki učil sile, je verjetno naletel tudi na vzgon in famozni stavek

"Vzgon je po velikosti enak teži izpodrinjene tekočine."  
​
Omenjeni stavek smo se naučili skoraj vsi, medtem ko ga je dejansko razumel manjši odstotek učencev. Vsaj na začetku. Če imate še vedno težave z razumevanjem, vam ponujamo še našo razlago.

Začnimo z zgodbico. Smeško se odloči, da se bo malo potapljal. Ko je pod vodo, začuti, da ga nekaj vleče proti površju. Kaj neki bi bilo to??​ No, potem Smeško prileze iz vode, se osuši in stopi na tehtnico.

Sedaj pa nastopi naša domišljija (ki je seveda nujno potrebna za razumevanje vzgona). Zraven ​si predstavljajte Smeškovega "namišljenega prijatelja", ki je povsem enake velikosti kot Smeško, sestavljen pa je 100% iz vode:

Iz enačb na zgornji sliki je razidno, da masa (m) Smeška določa velikost sile teže (usmerjena je navzdol proti središču Zemlje), masa njegovega "prijatelja" pa vzgon (usmerjen je naravnost navzgor oziroma ravno nasproti sili teže). 

Poleg mas v enačbah na zgornji sliki nastopa tudi težni pospešek (g), ki je konstanta. V poenostavljeni obliki je njegova številska vrednost 10, tako da masam preprosto dodamo ničlo oz. premaknemo decimalno vejico v desno.

Smeškota je torej k površju vlekla (oziroma natančneje, potiskala) sila, ki jo imenujemo vzgon. Le-ta je bila večja od njegove sile teže, kar pomeni, da je Smeško lažji od njegovega "prijatelja".

Če bi Smeško in njegov dvojnik tehtala enako, bi Smeško lebdel, če pa bi bil pa Smeško težji, bi pa potonil na dno.