OSVOJI ZNANJE
  • Baza znanja
    • Triki in nasveti >
      • Matematika
      • Fizika
      • Geografija
      • Angleščina
      • Elektrotehnika
      • Kemija
      • Slovenščina
    • Na hitro ponovim >
      • Matematika
      • Fizika
      • Geografija
      • Slovenščina
      • Kemija
    • Besedilne naloge
    • Učenje in organizacija
  • Aktivnosti
    • Vodene aktivnosti
    • #wodb naloge
    • Problemske naloge
    • Podobnosti in razlike
    • Na kaj pomisliš
    • Računanje "na palec"
    • Problemske niti
  • Igre
    • Igraje do stotice
    • Igriva praštevanka in Čista stotica
    • Brezplačne igre
  • Didaktika
    • Predponkoti
    • Grafično računanje
  • O blogu
  • Kontakt

Vroče + hladno = nekaj srednjega

29/12/2017

0 Comments

 
Vsak od vas je verjetno že naletel na fizikalno nalogo tipa:

"V hladno vodo vržemo vroče železo. Na koliko stopinj se segreje voda?"

Pri taki nalogi je potrebno vedeti le eno: oddana toplotna energija je enaka sprejeti.

Enačba za spremembo toplotne energije ∆Q pri določeni spremembi temperature ∆T se glasi:

∆Q = ∆T · m · c

pri čemer je m masa, c pa specifična toplota snovi.

Konkretno enačbo za omenjeno nalogo je potrebno nastaviti takole:

∆T1 · m1 · c1 = ∆T2 · m2 · c2

pri čemer indeks 1 pripada prvi snovi (npr. železu), indeks 2 pa drugi snovi (npr. vodi). Vrednosti za specifično toploto najdete na internetu, masi sta pa bodisi podani bodisi iščemo eno izmed njiju. Pomembno: Če sta obe snovi enaki, specifično toploto lahko krajšamo (npr. če v mrzlo vodo nalijemo vročo).

Pri nastavljanju enačbe sklepamo, da je tako leva kot desna stran pozitivna. Zato za spremembi temperature velja:

∆T1 = Tvišja - Tnižja
∆T2 = Tvišja - Tnižja


Višja temperatura je za vroče telo začetna, za hladno pa končna.

Pomni: Sprememba temperature v Kelvinih ∆T je enaka spremembi temperature v stopinjah Celzija! To seveda ne velja za absolutne vrednosti, kjer je za vrednost v °C Kelvinom še vedno potrebno prišteti "famoznih" 273 stopinj.

Dodatno: Če nalogo "zakompliciramo" s tem, da se snovem spreminja tudi agregatno stanje (taljenje, zmrzovanje, izparevanje, kondenzacija) ali pa zagorijo (sežig), je potrebno enačbo za spremembo toplotne temperature dopolniti:

∆Q = ∆T · m · c + q · m
​
kjer je q specifična talilna/izparilna/sežigna toplota.

Pomni: Pri taljenju, zmrzovanju, izparevanju, kondenzaciji in sežigu je temperatura konstantna (npr. pri taljenju je to 0 °C).
0 Comments



Leave a Reply.

    arhiv

    September 2020
    April 2020
    November 2019
    September 2018
    June 2018
    December 2017
    October 2017
    April 2017
    January 2017
    September 2016
    May 2016
    February 2016
    January 2016
    September 2015
    August 2015

    kategorije

    All
    Elektrika
    Enačbe
    Energija
    Fizikalne Enačbe
    Gibanje
    Merske Enote
    Sile
    Splošno

    RSS Feed

Powered by Create your own unique website with customizable templates.
  • Baza znanja
    • Triki in nasveti >
      • Matematika
      • Fizika
      • Geografija
      • Angleščina
      • Elektrotehnika
      • Kemija
      • Slovenščina
    • Na hitro ponovim >
      • Matematika
      • Fizika
      • Geografija
      • Slovenščina
      • Kemija
    • Besedilne naloge
    • Učenje in organizacija
  • Aktivnosti
    • Vodene aktivnosti
    • #wodb naloge
    • Problemske naloge
    • Podobnosti in razlike
    • Na kaj pomisliš
    • Računanje "na palec"
    • Problemske niti
  • Igre
    • Igraje do stotice
    • Igriva praštevanka in Čista stotica
    • Brezplačne igre
  • Didaktika
    • Predponkoti
    • Grafično računanje
  • O blogu
  • Kontakt