Alkoholi so lahko primarni, sekundarni ali terciarni.

Primarni alkoholi imajo hidroksilno skupino (-OH) vezano na primarnem C atomu:

• "HO-" na levem koncu osnovne verige
• "-OH" na desnem koncu osnovne verige
• "HO-" na levem in "-OH" na desnem koncu osnovne verige
  
  

Sekundarni alkoholi imajo hidroksilno skupino (-OH) vezano na sekundarnem C atomu:

• "-OH" na enem izmed C v sredini osnovne verige
• "-OH" na več C v sredini osnovne verige
  
  

Terciarni alkoholi imajo hidroksilno skupino (-OH) vezano na terciarnem C atomu:

• "HO-" na C atomu, ki ima istočasno nase vezan še nek alkil [npr. metil ali etil] (na koncu osnovne verige) - zgoraj je na C pripet recimo CH2CH3, spodaj pa OH ali obratno

• "HO-" na C atomu, ki ima istočasno nase vezan še nek alkil [npr. metil ali etil] (na sredini osnovne verige) - zgoraj je na C pripet recimo CH2CH3, spodaj pa OH ali obratno

Primarni alkoholi (OH skupina) oksidirajo v aldehid (končnica "-al", CHO skupina), ti pa naprej v karboksilno kislino (COOH skupina).

Sekundarni alkoholi (OH skupina) oksidirajo v keton (končnica "-on", CO skupina).

Terciarni alkoholi se ne oksidirajo!

Proces v nasprotni smeri oksidacije imenujemo redukcija.

Tudi gorenje alkoholov je oksidacija:

• popolna oksidacija (nastane CO2 in voda)
• nepopolna oksidacija (nastane CO in voda)

Osnovna veriga je neke vrste "kača" ogljikovih atomov, na katero so pripeti vodikovi atomi.

Primeri osnovnih verig:
Etan: CH3-CH3
Butan: CH3-CH2-CH2-CH3

Funkcionalne skupine so (na enem ali različnih mestih) pripete na posamezne ogljikove atome v osnovni verigi.

Funkcionalne skupine so lahko:

• spojine z ogljikovimi [C] in vodikovimi atomi [H] (ogljikovodiki)
• skupine s fluorom [F], klorom [Cl], bromom [Br], Jodom [I],... (halogeni)
• spojine s kisikovimi [O] in vodikovimi atomi [H]
• spojine z dušikovimi [N] in vodikovimi atomi [H]
• ...

Primeri funkcionalnih skupin:

• Metil CH3 (nastane iz metana CH4)
• Propanol CH3-CH2-CH2-OH (nastane iz propana CH3-CH2-CH3 z zamenjavo H z OH), -OH je hidroksilna skupina
• Butanal CH3-CH2-CH2-CHO (nastane iz butana CH3-CH2-CH2-CH3), -CHO je aldehidna skupina (lahko jo poimenujemo tudi terminalna [nahaja se na koncu glavne verige] karbonilna skupina)
• Propanon CH3-CO-CH3 (nastane iz propana CH3-CH2-CH3), -CO je karbonilna skupina [nahaja se med drugim in predzadnjim ogljikovim atomom v glavni verigi]
• Etanojska kislina CH3-COOH (nastane iz etana CH3-CH3), -COOH je karboksilna skupina
• ​Dimetil eter CH3-O-CH3  [v imenu je "di" zaradi dveh enakih alkoholov] (nastane s kondenzacijsko reakcijo dveh (enakih) alkoholov - metanol [CH3-OH] in metanol [CH3-OH], pri čemer se izloči voda [H2O]),  -O- je etrska skupina
• Etil metil eter CH3-CH2-O-CH3 [v imenu upoštevamo abecedni red] (nastane s kondenzacijsko reakcijo dveh (enakih) alkoholov - metanol [CH3-OH] in etanol [CH3-CH2-OH], pri čemer se izloči voda [H2O]), -O- je etrska skupina
• ​Metil etanoat  CH3-COO-CH3 [v imenu najprej navedemo alkoholni in nato kislinski del] (nastane s kondenzacijsko reakcijo med alkoholom [metanol CH3-OH]in kislino [etanojska kislina CH3-COOH], pri čemer se izloči voda [H2O], -COO- je estrska skupina
  ​

Atomi funkcionalne skupine so med seboj in z osnovno verigo povezani s kovalentnimi vezmi.

Funkcionalne skupine vplivajo na reaktivnost osnovne verige atomov.

Poznamo verižno (skeletno) izomerijo ter položajno izomerijo. V izomeru lahko nastopata tudi obe.
Različni izomeri imajo enako število atomov ogljika in vodika.

Verižna izomerija

Ogljikovi atomi niso razporejeni le linijsko (glavna veriga), ampak so v strukturi prisotni tudi odseki (navzgor, navzdol ali v obe smeri; na enem ali na različnih mestih v verigi), ki jih imenujemo stranske verige.

Stranska veriga je lahko:

• ogljikovodik (alkan, alken, alkin, ...)
• skupina s halogeni/kisikom/dušikom itd.

Poimenovanje posamične stranske verige:

• numerične številske predpone (položaj stranskih verig) [npr. 2,2,4]
• opisne številske predpone (število stranskih verig;) [v zgornjem primeru je to "tri-"]
• opisne predpone (imena stranskih verig - povedo kakšni atomi so v stranskih verigah) [npr. -metil (v stranski veji je ogljikovodik metan brez enega vodika; če bi bil v stranski veji butan brez enega vodika, bi se imenoval butil; to so alkilne skupine)]
• Primer (združimo zapise iz vseh treh alinej): 2,2,4-trimetil

Pozor! Ogljikove atome v verigi štejemo s tiste strani, kjer prej pridemo do "tretjih" elementov, t.j. tistih, ki niso ogljik oziroma vodik (nomenklatura IUPAC).

Poimenovanje več stranskih verig:

• če je v spojini več stranskih verig, je njihov vrstni red v zapisu odvisen od njihove pozicije prve črke v angleški abecedi 
• Primer: 3-etil-2-metilheptan; e je v angleški abecedi pred m

Za poimenovanje celotnega izomera dodamo še podatke za glavno verigo:

• koren (odvisno od števila ogljikovih atomov v glavni verigi; z ali brez "ciklo") [npr. heks-]
• končnico (an/en/in - odvisno od največjega števila vezi med ogljikovimi atomi v glavni verigi) [npr.  -an]
• tudi če je v spojini več stranskih verig, je glavna veriga navedena vedno na koncu
• Primer (združimo zapise iz treh alinej za stransko verigo ter zgornjih dveh): 2,2,4-trimetilheksan

Položajna izomerija - dvojna/trojna vez med ogljikovimi atomi na različnih mestih v strukturi

Poimenovanje izomera:

• logika ista kot pri alkanih (ime odvisno od števila ogljikovih atomov) 
• dodana je številka ogljikovega atoma, za katerim je dvojna vez
• Primer z eno trojno vezjo: but-1-in
• Primer z dvema dvojnima vezema: buta-1,3-dien
• Primer z tremi dvojnimi vezmi: hepta-1,3,5-trien

Položajna izomerija - drugi atomi oz. skupine atomov na različnih mestih v strukturi

Za razliko od stranskih verig tu na vejah nimamo celotnih spojin, ampak le "tretje" atome oz. skupine atomov!

Značilnosti pri poimenovanju:

• veljajo enaka pravila kot pri verižni izomeriji
• tu se prav tako ravnamo po pravilu, da štejemo s tiste strani, kjer se “tretji” elementi prej začnejo
• v primeru, da imamo 2 različna “tretja” elementa (t.j. ne-ogljik in ne-vodik), predpone kreiramo glede na besedni red “tretjih” elementov (npr. 3-bromo-1-kloroheksan; b je po angleški abecedi pred k)

Risanje strukturnih formul izomerov

Strukturno formulo rišemo v naslednjem vrstnem redu:

1. narišemo ogljikove atome (preberemo koren)
2. označimo dvojne/trojne vezi med atomi ogljika (preberemo končnico)
3. označimo število & položaje stranskih verig (preberemo numerično & opisno številsko predpono)
4. narišemo stranske verige (preberemo opisno predpono)
5. Točki 3 in 4 ponovimo tolikokrat, kolikor je stranskih verig

Pozor! če pri štetju (za potrebe označevanja pozicij stranskih vej) označujemo ogljikove atome s številkami, naj bodo te drugačne barve, da ne bomo mešali z večatomnimi molekulami ogljika.

To so organske spojine, katerih molekule so sestavljene zgolj iz atomov ogljika in vodika.

Ogljikovodiki so lahko aciklični ali ciklični.

Aciklični ogljikovodiki

Poznamo 3 vrste acikličnih ogljikovodikov, ki se med seboj razlikujejo po vrstah vezi med ogljikovimi atomi:

• Alkani imajo med ogljikovimi atomi le enojne vezi, so nasičeni
• Alkeni imajo med ogljikovimi atomi vsaj eno dvojno vez, so nenasičeni
• Alkini imajo med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez, so nenasičeni

Imena prvih štirih ogljikovodikovih spojin so unikatna:

• metan (CH4) 
• etan (C2H6) / eten (C2H4) / etin (C2H2)
• propan (C3H8) / propen (C3H6) / propin (C3H4)
• butan (C4H10) / buten (C4H8) / butin (C4H6)

Imena ostalih ogljikovodikovih spojin so izpeljana iz grškega poimenovanja števila ogljikovih (C) atomov:

• pentan (C5H12) / penten (C5H10) / pentin (C5H8)
• heksan (C6H14) / heksen (C6H12) / heksin (C6H10)
• ...
• dekan (C10H22) / deken (C10H20) / dekin (C10H18)
• ...

Splošne formule: 

• Alkani: CnH2n+2
• Alkeni: CnH2n
• Alkini: ​CnH2n-2

Ciklični ogljikovodiki

Ciklični ogljikovodiki imajo vedno predpono "ciklo-"

Splošne formule: 

• Cikloalkani: CnH2n
• Cikloalkeni: CnH2n-2
• Cikloalkini: ​CnH2n-4

"Po domače" povedano, cikloalk(a/e/i)ni imajo vedno 2 vodikova atoma manj od alk(a/e/i)nov.