Mol je enota za množino snovi. Množina snovi pa je (osnovna) fizikalna veličina.
"Po domače" rečeno: Ker so v kemiji mase in velikosti posamičnih delcev izredno majhne, so si izmislili mol, ki vsebuje za Avogadrovo konstanto delcev (atomov, molekul, ionov, elektronov,...), ti pa imajo kot skupina že neko lažje merljivo maso oz. velikost. Množina snovi se izračuna po enačbi: n (množina snovi) = m (masa) / M (molska masa) = N (število delcev) / NA (Avogadrova konstanta) Masa m [g] predstavlja:
Molska masa M [g/mol] je enaka:
Število delcev snovi n [nima enote] predstavlja:
Avogadrova konstanta NA [nima enote] je vedno enaka 6,023x10^23 Naj omenimo še molarno prostornino Vm [m3/mol], ki je enaka prostornini 1 mola snovi, izračuna pa se kot kvocient med relativno atomsko oz. molekulsko maso in gostoto snovi: Vm = M / ρ Primer 1: Ena molekula kisika (O2) je sestavljena iz dveh atomov kisika. Relativna atomska masa kisika (mišljen je en sam atom!) je 16. V enačbi n=m/M je n=1 mol, torej je m=M in lahko zapišemo:
Molekulo metana CH4 je sestavlja:
Kemijska enačba (urejena!) za nastanek vode iz vodika in kisika se glasi 2H2 + O2 -> 2H2O, zato velja:
0 Comments
Z razmerji, deleži in koncentracijami običajno opisujemo sestavo raztopin, na splošno pa z njimi lahko opišemo katerokoli zmes, spojino, kemijsko reakcijo,...
Snov lahko opišemo z razmerjem med:
Nadalje, snov lahko opišemo kot Delež:
Pri raztopinah ne pozabimo še na naslednjo enakost: w(topljenec) + w (topilo) = 1 oziroma 100% Koncentracija se v glavnem uporablja pri raztopinah. Poznamo naslednje koncentracije:
|