Valenčne elektrone razdelimo v pare:

• Pri žlahtnih plinih ima vsak elektron svoj par.
• pri ostalih atomih je vsaj en elektron brez para;

Slednji se morajo za dosego stabilnosti spajati z drugimi atomi v spojine.

Elektronski pari so lahko vezni ali nevezni:

• Pri žlahtnih plinih so vsi elektronski pari nevezni, saj vsi elektroni pripadajo istemu atomu

• pri ostalih atomih je (po spajanju z drugim atomom) vsaj en elektronski par vezni, saj elektrona v takem paru pripadata vsak svojemu atomu. Tak skupni elektronski par tvori kovalentno vez.

​
Skupni elektronski par je lahko:

• na sredini med atomoma (tak par tvori nepolarno kovalentno vez) ali
• pri bolj elektronegativnem atomu (tak par tvori polarno kovalentno vez) 

Elektronski pari imajo enak naboj, zato se odbijajo. Največji odboj nastane med neveznimi elektronskimi pari, zato so vezni elektronski pari bližje vsaksebi.

Pomni: Kljub temu, da ima neka molekula vse vezi polarne, je navzven pri enakomerni razporeditvi vezi nepolarna (Primer: molekula metana CH4). Dvoatomne molekule s polarno kovalentno vezjo pa so vse polarne.

Pomni: O elektronskih parih govorimo samo pri kovalentnih vezeh! Pri ionskih vezeh atomi dajejo odvečne atome eden drugemu in si jih ne delijo!

Elektronegativnost raste od leve proti desni v periodnem sistemu elementov.

1D: molekulska formula

• vsebuje samo črke in indekse, ki podajajo število atomov posameznega elementa v spojin
• Primer: C2H6

1D: racionalna formula

• vsebuje črke in indekse, ki podajajo število atomov posameznega elementa v spojini
• poleg črk in indeksov vsebuje tudi vezaje, ki predstavljajo kemijske vezi
• uporabna samo za enostavne spojine
• Primer: H3C-CH3
  
  

2D: strukturna formula

• razviden razpored atomov in kemijskih vezi
• brez informacije o prostorski zgradbi spojine
  
  

3D: Fischerjeva/Newmanova/Haworthova projekcija​ 

• kroglični model
• z informacijo o prostorski zgradbi spojine

Poenostavljeni zapis strukturne formule imenujemo racionalna formula. Pri tej formuli zapišemo vodikove atome zraven ogljikovega atoma, na katerega so vezani, in koliko jih je.

Ionska vez: elektrostatsko se privlačijo pozitivno in negativno nabiti ioni kovin (oddajo elektrone atomom nekovin, zato imajo + naboj) & nekovin (sprejmejo elektrone od atomov kovin, zato imajo - naboj).

• Primer: Natrijev atom odda elektron z zadnje lupine Fluoru - oba atoma zapolnita zunanji lupini in postaneta stabilna. Med njima se ustvari ionska vez.

Polarna kovalentna (atomska) vez: spajanje dveh različnih atomov nekovin. Različna atoma imata tudi različno elektronegativnost. Tu ni oddajanja/sprejemanja elektronov! Oba atoma težita k sprejemanju elektronov do stanja stabilnosti, zato oba prispevata valenčne elektrone v skupne elektronske pare. Ker jedri atomov ne privlačita elektronov enako močno, se elektronski pari nahajajo bližje jedru atoma, ki je bolj elektronegativen.

• Primer: Oba vezna elektronska para vode H2O sta v povprečju bliže kisikovemu atomu (Kisikov atom torej privlači elektrone skupnih elektronskih parov bolj od vodikovih atomov). Posledično je v vezi zato več negativnega naboja ob kisiku in več pozitivnega naboja ob vodiku. Vezi (tvorijo jih vezni elektronski pari) med atomi kisika in vodika so zato polarne.

Nepolarna kovalentna (atomska) vez: spajanje dveh enakih atomov nekovin. Enaka atoma imata enako elektronegativnost. Tu ni oddajanja/sprejemanja elektronov! Oba atoma težita k sprejemanju elektronov do stanja stabilnosti, zato oba prispevata valenčne elektrone v skupne elektronske pare. Ker jedri atomov privlačita elektrone enako močno, se elektronski pari nahajajo na sredini med jedroma obeh atomov.

• Primer: Vezni par vodika H2 je na sredini med jedroma, zato je vez nepolarna.

Pomni: Kljub temu, da ima neka molekula vse vezi polarne, je navzven pri enakomerni razporeditvi vezinepolarna (Primer: molekula metana CH4). Dvoatomne molekule s polarno kovalentno vezjo pa so vse polarne.
​


Kovinska vez: povezava dveh atomov kovin.

Fizikalna sprememba: Ne pride do nastanka neke nove snovi, obstoječa snov pa se kemijsko ne spremeni. (njena kemijska formula ostane enaka) Pri taki spremembi ni reaktantov in produktov. Primeri: mešanje, razredčevanje, sprememba agregatnega stanja
​
Kemijska sprememba: nastane nova snov. Vezi med atomi in molekulami se prekinejo in nastanejo nove. Primeri: gorenje, fotosinteza

Pri sintezi se več (enostavnih) snovi združi v en zapletenejši produkt.
Pri analizi ena (kompleksna) snov razpade v več enostavnejših spojin.

Glede na razvrstitev kemijskih reakcij po izmenjavi snovi poznamo še:

• enojno zamenjavo (substitucijo) , kjer enega od elementov v spojini zamenja drug
• dvojno zamenjavo (metatezo), kjer si dve snovi izmenjata ione in nastaneta dve novi snovi

Eksotermne reakcije: energija (npr. v obliki toplote) se sprošča (primer: gorenje - toplota gre v okolico, ki ji naraste temperatura - energija produktov je nižja od energije reaktantov ); asociacija: ekskurzija - gremo ven...

Endotermne reakcije: energija (npr. v obliki toplote) se porablja (primeri: fotosinteza/uparevanje vode - toploto je potrebno dovajati, zato se temperatura okolice zniža - energija produktov je višja od energije reaktantov);

Energija se sicer lahko sprošča/porablja v obliki toplote, svetlobe, elektrike..., poznamo še kemično energijo (je vezana in se sprošča ob kemičnih reakcijah) ter jedrsko energijo (se sprošča ob cepitvi ali zlivanju atomskih jeder)

Glede na razvrstitev kemijskih reakcij po spremembi notranje energije poznamo še:

• atermične reakcije (energiji reaktantov in produktov sta enaki)