Pri raztopinah si zapomnimo: Podobno se topi v podobnem.

Voda je polarna snov (sestavljena je iz polarnih molekul s kovalentnimi vezmi med atomi), zato se v njej raztapljajo

• ionski kristali (že ime pove, da so polarni, saj so sestavljeni iz ionov) ter
• molekulski kristali (sestavljajo jih šibko povezane molekule)
  

Raztapljanje ionskega kristala v vodi:
Ker so molekule vode polarne, s svojim pozitivnim polom privlačijo anione, z negativnim polom pa katione in tako "drobijo" kristalno strukturo topljenca (npr. kuhinjske soli), katerega molekule razpadejo na ione posameznih elementov. Nazaj se le-te ne morejo združiti, ker jih obdajajo molekule vode.

Raztapljanje molekulskih kristalov v vodi:
Ker so molekule vode polarne, s svojim pozitivnim polom privlačijo negativne dele molekul topljenca, z negativnim polom pa pozitivne dele molekul topljenca. Molekule tako med seboj niso več povezane v kristalno strukturo, same molekule topljenca (npr. sladkorja) pa ne razpadejo na ione. Molekule se ne morejo združiti nazaj v kristalno strukturo, ker jih obdajajo molekule vode.

Kovalentni in kovinski kristali pa v v vodi (in tudi v nobenem drugem topilu) niso topni.

Valenčne elektrone razdelimo v pare:

• Pri žlahtnih plinih ima vsak elektron svoj par.
• pri ostalih atomih je vsaj en elektron brez para;

Slednji se morajo za dosego stabilnosti spajati z drugimi atomi v spojine.

Elektronski pari so lahko vezni ali nevezni:

• Pri žlahtnih plinih so vsi elektronski pari nevezni, saj vsi elektroni pripadajo istemu atomu

• pri ostalih atomih je (po spajanju z drugim atomom) vsaj en elektronski par vezni, saj elektrona v takem paru pripadata vsak svojemu atomu. Tak skupni elektronski par tvori kovalentno vez.

​
Skupni elektronski par je lahko:

• na sredini med atomoma (tak par tvori nepolarno kovalentno vez) ali
• pri bolj elektronegativnem atomu (tak par tvori polarno kovalentno vez) 

Elektronski pari imajo enak naboj, zato se odbijajo. Največji odboj nastane med neveznimi elektronskimi pari, zato so vezni elektronski pari bližje vsaksebi.

Pomni: Kljub temu, da ima neka molekula vse vezi polarne, je navzven pri enakomerni razporeditvi vezi nepolarna (Primer: molekula metana CH4). Dvoatomne molekule s polarno kovalentno vezjo pa so vse polarne.

Pomni: O elektronskih parih govorimo samo pri kovalentnih vezeh! Pri ionskih vezeh atomi dajejo odvečne atome eden drugemu in si jih ne delijo!

Elektronegativnost raste od leve proti desni v periodnem sistemu elementov.

Ionska vez: elektrostatsko se privlačijo pozitivno in negativno nabiti ioni kovin (oddajo elektrone atomom nekovin, zato imajo + naboj) & nekovin (sprejmejo elektrone od atomov kovin, zato imajo - naboj).

• Primer: Natrijev atom odda elektron z zadnje lupine Fluoru - oba atoma zapolnita zunanji lupini in postaneta stabilna. Med njima se ustvari ionska vez.

Polarna kovalentna (atomska) vez: spajanje dveh različnih atomov nekovin. Različna atoma imata tudi različno elektronegativnost. Tu ni oddajanja/sprejemanja elektronov! Oba atoma težita k sprejemanju elektronov do stanja stabilnosti, zato oba prispevata valenčne elektrone v skupne elektronske pare. Ker jedri atomov ne privlačita elektronov enako močno, se elektronski pari nahajajo bližje jedru atoma, ki je bolj elektronegativen.

• Primer: Oba vezna elektronska para vode H2O sta v povprečju bliže kisikovemu atomu (Kisikov atom torej privlači elektrone skupnih elektronskih parov bolj od vodikovih atomov). Posledično je v vezi zato več negativnega naboja ob kisiku in več pozitivnega naboja ob vodiku. Vezi (tvorijo jih vezni elektronski pari) med atomi kisika in vodika so zato polarne.

Nepolarna kovalentna (atomska) vez: spajanje dveh enakih atomov nekovin. Enaka atoma imata enako elektronegativnost. Tu ni oddajanja/sprejemanja elektronov! Oba atoma težita k sprejemanju elektronov do stanja stabilnosti, zato oba prispevata valenčne elektrone v skupne elektronske pare. Ker jedri atomov privlačita elektrone enako močno, se elektronski pari nahajajo na sredini med jedroma obeh atomov.

• Primer: Vezni par vodika H2 je na sredini med jedroma, zato je vez nepolarna.

Pomni: Kljub temu, da ima neka molekula vse vezi polarne, je navzven pri enakomerni razporeditvi vezinepolarna (Primer: molekula metana CH4). Dvoatomne molekule s polarno kovalentno vezjo pa so vse polarne.
​


Kovinska vez: povezava dveh atomov kovin.