Začetki obravnave pojma snov pri naravoslovju v 7. razredu osnovne šole so ključnega pomena za razumevanje kemije od 8. razreda naprej.

Ključno je predvsem razumevanje pojmov kot so element, spojina, atom, molekula, zmes, sestavina ... in povezav med njimi. Te pojme potem redno srečujemo pri pouku kemije, zato je res pomembno, da jih razumemo, ne le poznamo njihove definicije na pamet.
​
Naslednja slika prikazuje povezave med omenjenimi pojmi:

Kratek opis zgornjega prikaza: Snov delimo za zmesi in čiste snovi, čiste snovi pa na elemente in spojine. Zmes je mešanica elementov in/ali spojin in/ali drugih zmesi. Elementi so lahko sestavljeni iz posameznih atomov ali molekul, spojine pa le iz molekul. Molekule elementov in spojin se razlikujejo po tem, da so prve iz enakih atomov, druge pa iz različnih.

​Vsako teorijo je dobro podpreti še s kakšnim praktičnim primerom. Tule je primer morske vode:

• Morska voda je zmes snovi, med katerimi prevladujeta voda in sol, ki sta čisti snovi
• Voda in sol sta sestavini morske vode.
• Voda in sol sta spojini.
• Vodo in sol lahko ločimo s fizikalnim postopkom: če zmes pogrejemo, voda izpari, sol pa ostane. Pri tem je pomembno, da se sestava in lastnosti vode in soli ne spremenijo.
• Vode same z fizikalnimi postopki ne moremo več spremeniti, lahko pa jo ločimo s kemijskim postopkom na molekule kisika in vodika.

Kako si lahko še na drugačen način predstavljamo fizikalne in kemijske postopke?

Če imamo zmes modrih in rdečih avtomobilčkov iz lego kock in jo ločimo na modre in rdeče avtomobilčke, je to fizikalni postopek. Avtomobilčki pri tem ostanejo enaki kot prej, le ločeni so po barvah. Pri kemijskem postopku pa posamezne avtomobilčke razstavimo.

Tudi v kemiji pri fizikalnem postopku snov ohranja lastnosti in sestavo, pri kemijskem postopku pa se ji spremeni.

Izotopi pripadajo istemu kemijskemu elementu, zanje pa je značilno, da imajo:

• enako vrstno število (Z)
• različno masno število (A)

Atom je električno nevtralen. Ima enako število protonov in elektronov.
Ion ima lahko 

• pozitiven naboj - tak ion imenujemo kation (atom z 1, 2 ali 3 valenčnimi elektroni je le-te oddal drugim atomom)
• negativen naboj - tak ion imenujemo anion (atom s 7, 6 ali 5 valenčnimi elektroni je od drugih atomov sprejel 1, 2 ali 3 valenčne  elektrone)

​
Naboj iona označimo z zapisom zgoraj desno ob simbolu elementa:

• 1-, 2- oz. 3- za anione
• 1+, 2+ oz. 3+ za katione
  

​Pozor! Zapis je zelo podoben zapisu eksponenta pri potencah, le da je tu "+" oziroma "-" za številko!

Stabilnost - vse lupine (vključno z valenčno) so zapolnjene z elektroni
Električna nevtralnost - identično število protonov in elektronov

Žlahtni plini imajo obe zgoraj opisani lastnosti.

Dobro je poznati osnovne pojme kemije ali še bolje - vedeti, kakšne so povezave med njimi.

Kot vemo, je svet okoli nas sestavljen iz atomov. Atomov je več vrst, vsaka vrsta zastopa svoj kemični element. Kemični elementi so navedeni v periodnem sistemu, ki nas ob učenju kemije redno spremlja.

Atom je sestavljen iz:

• pozitivnega jedra (v njem so pozitivni protoni in nevtroni brez naboja) ter
• negativnega oblaka (sestavljen je iz negativnih elektronov)

​Atomi se preko kemijskih vezi povezujejo v molekule:

• Molekulo elementa sestavljajo atomi enakih kemičnih elementov
• Molekulo spojine sestavljajo atomi različnih kemičnih elementov

Molekule so brez naboja.

Veliko število enakih molekul predstavlja snov, ki jo imenujemo spojina.

Primeri:
H2O - molekula vode, sestavljena iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika.
voda - spojina, ki je sestavljena iz velikega števila molekul H2O