Poenostavljeno povedano:

• pri oksidaciji se neka snov spoji s kisikom (oksidira)
• pri redukciji neka snov odda kisik (se reducira)

Primer: CuO + H₂ → Cu + H₂O; CuO se reducira, H₂ se oksidira.

Fizikalna sprememba: Ne pride do nastanka neke nove snovi, obstoječa snov pa se kemijsko ne spremeni. (njena kemijska formula ostane enaka) Pri taki spremembi ni reaktantov in produktov. Primeri: mešanje, razredčevanje, sprememba agregatnega stanja
​
Kemijska sprememba: nastane nova snov. Vezi med atomi in molekulami se prekinejo in nastanejo nove. Primeri: gorenje, fotosinteza

Pri sintezi se več (enostavnih) snovi združi v en zapletenejši produkt.
Pri analizi ena (kompleksna) snov razpade v več enostavnejših spojin.

Glede na razvrstitev kemijskih reakcij po izmenjavi snovi poznamo še:

• enojno zamenjavo (substitucijo) , kjer enega od elementov v spojini zamenja drug
• dvojno zamenjavo (metatezo), kjer si dve snovi izmenjata ione in nastaneta dve novi snovi

Eksotermne reakcije: energija (npr. v obliki toplote) se sprošča (primer: gorenje - toplota gre v okolico, ki ji naraste temperatura - energija produktov je nižja od energije reaktantov ); asociacija: ekskurzija - gremo ven...

Endotermne reakcije: energija (npr. v obliki toplote) se porablja (primeri: fotosinteza/uparevanje vode - toploto je potrebno dovajati, zato se temperatura okolice zniža - energija produktov je višja od energije reaktantov);

Energija se sicer lahko sprošča/porablja v obliki toplote, svetlobe, elektrike..., poznamo še kemično energijo (je vezana in se sprošča ob kemičnih reakcijah) ter jedrsko energijo (se sprošča ob cepitvi ali zlivanju atomskih jeder)

Glede na razvrstitev kemijskih reakcij po spremembi notranje energije poznamo še:

• atermične reakcije (energiji reaktantov in produktov sta enaki)