OSVOJI ZNANJE
  • Baza znanja
    • Triki in nasveti >
      • Matematika
      • Fizika
      • Geografija
      • Angleščina
      • Elektrotehnika
      • Kemija
      • Slovenščina
    • Sistematično učenje >
      • Matematika
      • Fizika
      • Geografija
      • Slovenščina
      • Kemija
    • Besedilne naloge
    • Učenje in organizacija
  • Aktivnosti
    • Vodene aktivnosti
    • #wodb naloge
    • Problemske naloge
    • Podobnosti in razlike
    • Na kaj pomisliš
    • Računanje "na palec"
    • Problemske niti
  • Igre
    • Igraje do stotice
    • Igriva praštevanka in Čista stotica
    • Brezplačne igre
  • Didaktika
    • Predponkoti
    • Grafično računanje
  • O blogu
  • Kontakt

Izomeri ogljikovodikov

27/9/2016

0 Comments

 
Poznamo verižno (skeletno) izomerijo ter položajno izomerijo. V izomeru lahko nastopata tudi obe.
Različni izomeri imajo enako število atomov ogljika in vodika.

Verižna izomerija

Ogljikovi atomi niso razporejeni le linijsko (glavna veriga), ampak so v strukturi prisotni tudi odseki (navzgor, navzdol ali v obe smeri; na enem ali na različnih mestih v verigi), ki jih imenujemo stranske verige.

Stranska veriga je lahko:
  • ogljikovodik (alkan, alken, alkin, ...)
  • skupina s halogeni/kisikom/dušikom itd.

Poimenovanje posamične stranske verige:
  • numerične številske predpone (položaj stranskih verig) [npr. 2,2,4]
  • opisne številske predpone (število stranskih verig;) [v zgornjem primeru je to "tri-"]
  • opisne predpone (imena stranskih verig - povedo kakšni atomi so v stranskih verigah) [npr. -metil (v stranski veji je ogljikovodik metan brez enega vodika; če bi bil v stranski veji butan brez enega vodika, bi se imenoval butil; to so alkilne skupine)]
  • Primer (združimo zapise iz vseh treh alinej): 2,2,4-trimetil

Pozor! Ogljikove atome v verigi štejemo s tiste strani, kjer prej pridemo do "tretjih" elementov, t.j. tistih, ki niso ogljik oziroma vodik (nomenklatura IUPAC).

Poimenovanje več stranskih verig:
  • če je v spojini več stranskih verig, je njihov vrstni red v zapisu odvisen od njihove pozicije prve črke v angleški abecedi 
  • Primer: 3-etil-2-metilheptan; e je v angleški abecedi pred m

Za poimenovanje celotnega izomera dodamo še podatke za glavno verigo:
  • koren (odvisno od števila ogljikovih atomov v glavni verigi; z ali brez "ciklo") [npr. heks-]
  • končnico (an/en/in - odvisno od največjega števila vezi med ogljikovimi atomi v glavni verigi) [npr.  -an]
  • tudi če je v spojini več stranskih verig, je glavna veriga navedena vedno na koncu
  • Primer (združimo zapise iz treh alinej za stransko verigo ter zgornjih dveh): 2,2,4-trimetilheksan

Položajna izomerija - dvojna/trojna vez med ogljikovimi atomi na različnih mestih v strukturi

Poimenovanje izomera:
  • logika ista kot pri alkanih (ime odvisno od števila ogljikovih atomov) 
  • dodana je številka ogljikovega atoma, za katerim je dvojna vez
  • Primer z eno trojno vezjo: but-1-in
  • Primer z dvema dvojnima vezema: buta-1,3-dien
  • Primer z tremi dvojnimi vezmi: hepta-1,3,5-trien

Položajna izomerija - 
drugi atomi oz. skupine atomov na različnih mestih v strukturi

Za razliko od stranskih verig tu na vejah nimamo celotnih spojin, ampak le "tretje" atome oz. skupine atomov!

Značilnosti pri poimenovanju:
  • veljajo enaka pravila kot pri verižni izomeriji
  • tu se prav tako ravnamo po pravilu, da štejemo s tiste strani, kjer se “tretji” elementi prej začnejo
  • v primeru, da imamo 2 različna “tretja” elementa (t.j. ne-ogljik in ne-vodik), predpone kreiramo glede na besedni red “tretjih” elementov (npr. 3-bromo-1-kloroheksan; b je po angleški abecedi pred k)

Risanje strukturnih formul izomerov

Strukturno formulo rišemo v naslednjem vrstnem redu:
  1. narišemo ogljikove atome (preberemo koren)
  2. označimo dvojne/trojne vezi med atomi ogljika (preberemo končnico)
  3. označimo število & položaje stranskih verig (preberemo numerično & opisno številsko predpono)
  4. narišemo stranske verige (preberemo opisno predpono)
  5. Točki 3 in 4 ponovimo tolikokrat, kolikor je stranskih verig

Pozor! če pri štetju (za potrebe označevanja pozicij stranskih vej) označujemo ogljikove atome s številkami, naj bodo te drugačne barve, da ne bomo mešali z večatomnimi molekulami ogljika.
0 Comments



Leave a Reply.

    Arhiv

    September 2024
    April 2017
    September 2016
    July 2016
    June 2016
    April 2016
    March 2016
    February 2016
    October 2015

    Kategorije

    All
    Kemijske Formule
    Kemijske Reakcije
    Kemijske Spojine
    Kemijske Vezi
    Organske Spojine
    Osnove Kemije
    Periodni Sistem Elementov
    Računanje V Kemiji
    Raztopine

    RSS Feed

Powered by Create your own unique website with customizable templates.
  • Baza znanja
    • Triki in nasveti >
      • Matematika
      • Fizika
      • Geografija
      • Angleščina
      • Elektrotehnika
      • Kemija
      • Slovenščina
    • Sistematično učenje >
      • Matematika
      • Fizika
      • Geografija
      • Slovenščina
      • Kemija
    • Besedilne naloge
    • Učenje in organizacija
  • Aktivnosti
    • Vodene aktivnosti
    • #wodb naloge
    • Problemske naloge
    • Podobnosti in razlike
    • Na kaj pomisliš
    • Računanje "na palec"
    • Problemske niti
  • Igre
    • Igraje do stotice
    • Igriva praštevanka in Čista stotica
    • Brezplačne igre
  • Didaktika
    • Predponkoti
    • Grafično računanje
  • O blogu
  • Kontakt