Pri besedilnih nalogah imamo vedno podane neke podatke, "skrite" med besedilo, nakar sledi vprašanje (ali več vprašanj).

Za marsikoga najtežji del reševanja take naloge predstavlja zapis računa, pogosto zaradi težav pri povezovanju abstraktnega s konkretnim oziroma, kot radi rečemo, "slabe predstave".

Kaj pa, če bi nalogo "postavili na glavo"? Tako, da bi imeli najprej račun in bi si šele potem "izmislili" vprašanje?

Vzemimo za primer naslednjo nalogo:
Maja ima 3 jabolka, Jure pa 2.

Razpolagamo torej z naslednjima dvema podatkoma:

Kaj lahko izračunamo? Kakšno bi bilo lahko vprašanje?

Poglejmo si nekaj primerov:

• če seštejemo 3 in 2, dobimo vsoto vseh jabolk, torej se vprašanje lahko glasi: "Koliko jabolk imata oba skupaj?" Račun je "3+2=5", odgovor pa: "Oba skupaj imata 5 jabolk."
• če 2 odštejemo od 3, dobimo razliko jabolk, vprašanje pa se lahko glasi: "Kdo ima več jabolk in za koliko?" Račun je "3-2=1", odgovor pa: "Maja ima eno jabolko več od Jureta."
• Še eno vprašanje lahko sestavimo na podlagi odštevanja: "Koliko jabolk manjka Juretu, da jih bo imel enako kot Maja?"

Ker si vprašanje zastavimo sami, imamo račun že "v glavi" in ga lažje povežemo s konkretnim problemom.

S takimi vajami lahko enostavno in na bolj naraven način utrjujemo povezovanje abstraktnega "računskega" sveta s konkretnimi življenjskimi situacijami, saj je pot od računa do jabolk ali frnikol običajno lažja od poti v obratno smer. Za končni uspeh pa je seveda potrebno obvladati obe.

Ko se boste naslednjič "spopadali" s kakšno od problemskih (ali uporabnih ... hmm ... a neuporabne sploh obstajajo? :) ) nalog, si lahko pomagate z naslednjimi nasveti:
​

1. Zadnji stavek preberite najprej. V njem piše, kaj je potrebno izračunati. Ko razumete, kaj naloga od vas zahteva, se lotite branja naloge od začetka.
2. Znebite se "balasta". Ni važno npr. ime trgovine, ki prodajata čokolado, niti to, kako je ime trgovcema za blagajno, pomembno je le to, da je čokolada recimo nekje za 3 cente cenejša kot drugje.
3. Vse koristne informacije uredite v tabelo, kjer npr. v enem stolpcu odgovarjamo na vprašanje "KAJ", v drugem stolpcu pa na vprašanje "KOLIKO". V eni vrstici en podatek manjka (običajno je ta zadnja, ni pa nujno), to pa bo naša neznanka x. Stolpce in vrstice seveda lahko tudi zamenjamo, če nam je tako ljubše.
4. "Na palec" ocenite rezultat. Če stane 10 čokolad 8 evrov, potem cena za 15 čokoad verjetno ne bo nižja ;) Ta naloga je običajno najtežja, saj morate vsaj približno vedeti, kaj delate. Ko pa vam enkrat uspe, se bo verjetnost za dosežene vse točke pri nalogi močno povečala.
5. Rišite. Pustite domišljiji prosto pot, narišite karkoli, da vam bo le pomagalo pri reševanju naloge. Oče je lahko debela črta, sin tanka črta, avtobus je lahko samo en kvadrat ... Nihče vas ne bo ocenjeval po umetniški plati ;)
6. Narišite diagram poteka reševanja. Tak diagram pride prav predvsem v primerih, kjer vse potrebne vrednosti za končno enačbo niso preprosto "servirane" v besedilu naloge, temveč jih je nekaj potrebno še izračunati iz drugih enačb. Namig: Diagram poteka začnite risati "pri dnu" in nadaljujte navzgor.
7. Poskušajte. Če ste v dilemi množiti ali deliti, poskusite oboje in kombinirajte s točko 4 (ocena rezultata). Če na primer razdelite 100 g čokolade med 5 ljudi, bo račun z množenjem verjetno narobe, saj ne more vsak dobiti pol kile čokolade :) Deljenje pa je OK, saj vsak dobi 100:5=20 gramov čokolade.