Marsikatero besedilno nalogo lahko rešimo že z enostavnim premislekom. glejmo si dve taki nalogi, pri katerih uporabimo deljenje z ostankom. Z najmanj koliko avtomobili se lahko pelje 14 oseb, če se v enem avtu lahko peljejo največ štiri osebe? 14 ljudi bomo razdelili v skupine po 4, zato zapišemo račun 14:4. Rezultat deljenja je 3, ostanek pa 2. Kaj nam pove rezultat? 14 ljudi torej lahko razdelimo v 3 skupine po 4 (3 krat 4 je 12), dva pa "ostaneta zunaj". Za preostala dva človeka moramo torej "naročiti" še en avto, skupaj torej potrebujemo 4. A le trije bodo polni, v zadnjem bosta sedela le dva. Še dobro, da imamo na voljo dovolj avtomobilov, sicer bi zadnja dva morala iti kar peš ;) Do konca knjige nam je preostalo še 89 strani. Koliko strani moramo prebrati vsak dan, če moramo čez en teden knjigo vrniti v knjižnico? Tu bomo pa 89 strani razdelili na 7 dni (en teden), zato zapišemo račun 89:7. Rezultat deljenja je 12, ostanek pa 5. Kaj nam pove rezultat? Če 89 strani razdelimo na 7 dni, na vsak dan "odpade" 12 strani, 5 strani pa ostane neprebranih. Ker je knjigo potrebno prebrati v celoti, dodatnega dneva pa si ne moremo privoščiti, je potrebno še preostalih 5 strani "stlačiti" v teh 7 dni. Recimo: od ponedeljka do petka preberemo stran več (12+1), v soboto in nedeljo pa "običajnih" 12. Na ta način smo račun 7⋅12 + 5 "spremenili" v 5⋅13 + 2⋅12, pri čemer se rezultat ne spremeni (= 89). Na koncu naredimo še primerjavo s prejšnjo nalogo. Ker se z enim avtom ne morejo peljati več kot štiri osebe, nihče pa ne želi iti peš 🙂, je nujno potrebno povečati število avtomobilov. Pri današnji nalogi pa v posamezen dan v tednu lahko "stlačimo" še kakšno stran, zato kljub časovni omejitvi lahko knjigo preberemo do konca.
0 Comments
Velikokrat se pri nastavljanju enačbe za problemsko (besedilno, tekstno) nalogo znajdemo pred dilemo, kdaj seštevati in odštevati oziroma kdaj množiti in deliti.
Spodnji primeri so vam pri tem lahko v pomoč:
Besedilo lahko tudi nekoliko obrnemo:
Problemske naloge tipa...
"Koliko m² tega ali onega materiala potrebujemo, če želimo položiti, tlakovati...stanovanje, dvorišče itd. v izmeri toliko krat toliko oziroma glede na priloženo skico z merami" ...rešujemo s poznavanjem ploščine geometrijskih likov. Če ti liki niso pravilni, oziroma preproste enačbe za njihovo ploščino ne obstajajo, jih je potrebno razrezati in potem ploščine posameznih delov sešteti, kar se prekriva, pa odšteti (glej tudi tole). Včasih vprašajo tudi, koliko ploščic, tlakovcev...potrebujemo, če so podane mere enega od teh. Takrat moramo izračunati ploščino enega in z njo deliti celotno ploščino. |
Arhiv
January 2023
kategorije
All
|