Izračunajmo, kar nas je volja

Pri besedilnih nalogah imamo vedno podane neke podatke, "skrite" med besedilo, nakar sledi vprašanje (ali več vprašanj).

Za marsikoga najtežji del reševanja take naloge predstavlja zapis računa, pogosto zaradi težav pri povezovanju abstraktnega s konkretnim oziroma, kot radi rečemo, "slabe predstave".

Kaj pa, če bi nalogo "postavili na glavo"? Tako, da bi imeli najprej račun in bi si šele potem "izmislili" vprašanje?

Vzemimo za primer naslednjo nalogo:
Maja ima 3 jabolka, Jure pa 2.

Razpolagamo torej z naslednjima dvema podatkoma:

Maja	Jure
3	2

Kaj lahko izračunamo? Kakšno bi bilo lahko vprašanje?

Poglejmo si nekaj primerov:

• če seštejemo 3 in 2, dobimo vsoto vseh jabolk, torej se vprašanje lahko glasi: "Koliko jabolk imata oba skupaj?" Račun je "3+2=5", odgovor pa: "Oba skupaj imata 5 jabolk."
• če 2 odštejemo od 3, dobimo razliko jabolk, vprašanje pa se lahko glasi: "Kdo ima več jabolk in za koliko?" Račun je "3-2=1", odgovor pa: "Maja ima eno jabolko več od Jureta."
• Še eno vprašanje lahko sestavimo na podlagi odštevanja: "Koliko jabolk manjka Juretu, da jih bo imel enako kot Maja?"

Ker si vprašanje zastavimo sami, imamo račun že "v glavi" in ga lažje povežemo s konkretnim problemom.

S takimi vajami lahko enostavno in na bolj naraven način utrjujemo povezovanje abstraktnega "računskega" sveta s konkretnimi življenjskimi situacijami, saj je pot od računa do jabolk ali frnikol običajno lažja od poti v obratno smer. Za končni uspeh pa je seveda potrebno obvladati obe.