V nižjih razredih učenci še ne poznajo glagolov, pridevnikov in samostalnikov, pa tudi s časi se še ne ukvarjajo, zato je najbolj enostaven odgovor na to vprašanje »s pogovorom«. 

O čem in kako pa se pogovarjati?

Lahko odgovorijo na kakšno naše vprašanje ali nam kar sami opišejo neko stvar, osebo, žival, dogodek ... Lahko tudi oni kaj vprašajo nas.

Začnemo z ustno komunikacijo, nadaljujemo z branjem, najbolj pogumni pa kmalu lahko poprimejo tudi za svinčnik in papir ter kakšen stavek sestavijo tudi v pisni obliki.

Kaj vzeti za referenco?

Najlažje kar učbenik. Ti imajo na koncu poglavij pogosto zapisane neznane besede. Marsikdo se takoj loti prevajanja le-teh v slovenščino, kar ni najboljša rešitev, vsaj na začetku ne. Če se le da, skušajmo najprej uporabiti angleško-angleški slovar, v katerem namesto prevoda najdemo enostavno razlago besed, ki pa je še vedno v angleškem jeziku. Če se nam še tu zatakne, pa poiščimo prevod, a zopet ne za čisto vse besede, zgolj toliko, da zopet »ujamemo priključek«.

 Glede na to, v katerem sklopu se beseda nahaja, jo lahko uporabimo v določenih »tipskih« stavkih:

• Predmete lahko uporabimo pri izražanju svojine; dodamo jim lahko tudi lastnosti:
  • [oseba] have / has got [predmet]; npr. I have got a car.
  • [oseba] haven't / hasn't got [predmet]; npr. I haven't got a car.
  • Have [oseba] got [predmet]? / Has [oseba] got [predmet]? npr. Have I got a car?
    
    
• Predmete lahko uporabimo pri opisovanju slike ali prostora; tudi tem lahko dodamo lastnosti:
  • There is / are [lastnost] [predmet(i)]; npr. There is a blue car.
  • There is / are no [lastnost] [predmet(i)]; npr. There are no blue cars.
  • Is / are there [lastnost] [predmet(i)]? npr. Is there a blue car?
    
    
• Lastnosti lahko v povezavi z glagolom biti (verb »to be«)  uporabimo pri izražanju stanja:
  • [oseba / predmet] am/is/are [lastnost]; npr. Car is blue. I am happy / 10 years old.
  • [oseba / predmet] am/is/are not [lastnost]; npr. Car is not blue. I am not happy / 10 years old.
  • Am/Is/Are [oseba / predmet] [lastnost]? npr. Is the car blue? Are you  happy / 10 years old?
    
    
• Aktivnosti (to so glagoli) lahko uporabimo za izražanje zmožnosti (abilities):
  • [oseba] can [aktivnost]; npr. I can swim.
  • [oseba] can't [aktivnost]; npr. I can't swim.
  • Can [oseba] [aktivnost]? npr. Can he swim?
    
    
• Aktivnosti lahko uporabimo tudi za izražanje dogajanja (najlažje je povedati kar v present simple času):
  • [oseba / predmet] [aktivnost]; npr. I play. She reads.
  • [oseba / predmet] do/does not [aktivnost]; npr. He doesn't play. She doesn't read.
  • Do/does [oseba / predmet] [aktivnost]? npr. Do you play? Does she read?​

V tipske stavke poljubno dodamo tudi:

• osebne zaimke (pronouns: I, you, he, she, it, we, they);
• svojilne zaimke (possesives: my, your, his, her, its, our, their);

• Prislove pogostosti (adverbs of frequency): always, usually, never, ofen, sometimes ...
• Primernike in presežnike (comparatives and superlatives): fast – faster – the fastest, big – bigger – the biggest ...
• količinske izraze (quantifiers): some, many, much, any, little, few ... z vprašalnicama »how much« (za neštevne) in »how many« (za števne samostalnike);
• krajevni predlogi (prepositions of place): in, on, under, in front of, between ...
• časovni predlogi (prepositions of time): in, on, at;
• kazalni zaimki (demonstratives): this, that, these, those;

Tule je še nekaj dodatnega gradiva z vajami in igrami. V njem najdete tudi različne čase (present simple / continous, past, perfect, future ...) in podrobnejšo razdelitev besednih vrst (verbs, adjectives, adverbs ...) - te pa si lahko shranimo za leto ali dve, ko bodo otroci v višjem razredu. :)

Kako začeti?

Začnimo z yes / no stavki (npr. »Is there a girl with red dress?«), kasneje pa med pogovorom uporabljajmo tudi stavke z vprašalnicami (what, where, when, who, why, how ...), na katere je potrebno odgovoriti s celim stavkom (npr. »What colour is girl's dress?«).

Med pogovorom lahko analiziramo stavke (v kateri sklop posamezna beseda spada), povemo, da sta glagol in samostalnik nujna sestavina vsakega angleškega stavka (za primerjavo: v slovenščini zadošča že zgolj glagol), pridevnik pa dodatno opiše samostalnik. Vse to povemo seveda v jeziku, primernem starosti učencev.

Pogovor sčasoma kombiniramo tudi s pisanjem, tako vprašanj kot odgovorov in branjem besedil (štejejo tudi angleški podnapisi v filmih ali serijah).

Angleški časi se v grobem delijo na preteklik (past), sedanjik (present) in prihodnjik (future), vsak od njih pa se deli naprej na "simple", "continous" (oz. "progressive"), "perfect" in "perfect continous".

Tale nasvet se tiče najbolj uporabljanih, to sta "past" in "present", tako v "simple" kot v "continous" obliki.

Za "simple" časa si zapomnite naslednje:

• present simple glagolu v 3. osebi ednine dodaja pripono "-s"
• past simple glagolu dodaja pripono "-ed" (oz. 2. oblika nepravilnih glagolov)
• tako pripona "-s" kot pripona "-ed" sta prisotni samo v trdilnih stavkih
• pripono "-s" v nikalnem stavku nadomešča "doesn't", v vprašalnem pa "Does" (če osebek ni v 3. osebi ednine, glagol nima pripone "-s", nikalni in vprašalni stavek pa vsebujeta "don't" oz. "Do")
• pripono "-ed" v nikalnem stavku nadomešča "didn't", v vprašalnem pa "Did"

Za "continous" časa si zapomnite naslednje:

• oba continous časa glagolu dodajata pripono "-ing"
• pripona "-ing" nastopa tako v povednih, kot tudi v nikalnih in prašalnih stavkih

Tretji stolpec (uradno "past participle") potrebujemo pri

• perfect časih
• pasivu

Primeri:

• I haven't seen him before (slov. "Nikoli ga še nisem videl") [present perfect simple]
• The window is broken (slov. "Okno je razbito) [pasiv]

Present simple:

Vprašajmo se po predmetih in prislovnih določilih v stavku "She plays tennis every weekend on the tennis court":

• What does she play?
• When does she play tennis? 
• Where does she play tennis?

Sedaj se pa vprašajmo še po osebku:

• Who plays tennis?

Pomni: Ko se vprašamo po osebku, ne uporabimo pomožnega glagola "do" oz. "does", zato v tretji osebi ednine glavni glagol zopet dobi pripono "-s".

Past simple:

Vprašajmo se po predmetih in prislovnih določilih v stavku "She played tennis yesterday on the tennis court":

• What did she play?
• When did she play tennis? 
• Where did she play tennis?

Sedaj se pa vprašajmo še po osebku:

• Who played tennis?

Pomni: Ko se vprašamo po osebku, ne uporabimo pomožnega glagola "did", zato glavni glagol zopet dobi pripono "-ed".

Tokrat za spremembo v angleščini:)

Tako kot pri slovenskem jeziku, tudi angleške povedi lahko razčlenjujemo na dva načina:

• na stavčne člene ali
• na besedne vrste.
  
  

Oglejmo si primer:

My oldest son likes to read old mystery books in the bed before sleep.

Razdelimo poved najprej na stavčne člene:

• "My oldest son" ...osebek
• "likes to read" ...povedek
• "old mystery books" ...predmet
• "in the bed" ...prislovno določilo kraja
• "before sleep" ...prislovno določilo časa

Za stavčne člene je značilno, da se po vsakem od njih lahko vprašamo. V našem primeru je to:

• Who likes to read old mystery books? ⇒ My oldest son.
• What does he like doing ? ⇒ He likes to read.
• What does he like to read? ⇒ Old Mystery Books.
• Where does he like to read? ⇒ In the bed.
• When does he like to read? ⇒ Before sleep.

Kot vidimo, so stavčni členi običajno sestavljeni iz več besed (lahko sicer tudi samo iz ene), medtem ko besedno vrsto vedno določamo vsaki besedi posebej.

Tudi v našem primeru je vsak stavčni člen sestavljen iz več besednih vrst:

• v osebku svojilni pridevniški zaimek (My), pridevnik (oldest) in samostalnik (son)
• v povedku glagol v osebni obliki (likes) ter glagol v neosebni obliki [v našem primeru nedoločnik] (to read)
• v predmetu dva pridevnika (old, mystery) in samostalnik (books)
• v prislovnem določilu kraja predlog (in), določni člen (the) ter samostalnik (bed)
• v prislovnem določilu časa predlog (before) in samostalnik (sleep) 

Ustavimo se nekoliko še pri prislovnemu določilu ter prislovu. Prvi spada med stavčne člene, drugi med besedne vrste. Prislov ni del prislovnega določila, ampak se pojavlja drugje v stavku.

Prislovno določilo (ang. Adverbial phrase) je običajno na koncu stavka, medtem ko je prislov (ang. Adverb) največkrat pred glagolom oz. pred pridevnikom. V naslednjem stavku je prislov tako pred glagolom kot pred pridevnikom:

My oldest son often reads very old mystery books.

Ko pridejo prvi preizkusi znanja pri angleščini, jih kar nekaj obupa, le da vidijo nalogo.

"Vstavi manjkajočo besedo." "Vstavi glagol v pravilni obliki." "Zanikaj stavek." "Vprašaj se po podčrtani besedi" To je le nekaj vprašanj, ki pa znajo biti povrhu napisana samo v angleščini - popolna tema:)

Da bo zadeva nekoliko lažja, si zapomnimo:

• Ključ do pravilnega odgovora se večinoma skriva na začetku stavka, proti koncu so navedeni le še manj pomembni podatki (razna prislovna določila...)
• Za pravilno rešitev naloge nam ni potrebno poznati prevoda vseh besed, ki nastopajo v stavku (glede na prejšnjo alinejo je dejansko potrebno prevesti le prvi del stavka)

Present simple tvorimo na dva načina; lahko ju označimo z rimskima številkama:

• I) Osebek je v množini oz. osebni zaimek NI v tretji osebi ednine (I, you, we, they, friends, John and Mary,..); v tem primeru je glagol v nedoločniku, v vprašalnih povedih pred glagolom dodajamo "do", v nikalnih pa "don't"
• II) Osebek je ednini oz. osebni zaimek JE v tretji osebi ednine (he, she, it, mom, dad, brother, sister, friend, Janez, Metka, Piki,...); v tem primeru glagolu na koncu dodajamo "s" (pazi na izjeme!), v vprašalnih povedih pred glagolom dodajamo "does", v nikalnih pa "doesn't"

Vsak stavek (v kateremkoli času, ne le v Present Simple) je lahko:

• trdilni - označimo ga z "+"
• nikalni - označimo ga z "-" ali
• vprašalni - označimo ga z "?"

Glede na zgornji dve trditvi si zapišimo nekaj vzorčnih primerov, ki jih imamo ob reševanju nalog lahko zraven (ene vrste "plonkec", ki pa ga morate do pisanja kontrolke zapisati "v glavo";)):

• (I+) I play tennis.
• (I-) I don't play tennis.
• (I?) Do I play tennis?
  
  
• (II+) He plays tennis.
• (II-) He doesn't play tennis.
• (II?) Does he play tennis?

Pri reševanju nalog vam priporočamo naslednji postopek:

• V stavku poiščemo osebek ali osebni zaimek, na podlagi katerega se odločimo, v katero skupino (I ali II) stavek spada
• Preverimo, ali je stavek trdilni (+), nikalni (-) ali vprašalni (?)
• Pogledamo ustrezen vzorčni primer na "plonkcu" oziroma pobrskamo po glavi, če je že tam;)
• Zapišemo stavek v ustrezni obliki oz. vstavimo potrebno besedo tako, da bo zgradba stavka taka, kot na "vzorčnem primeru"

Zakaj? Zato, ker v večini časov nastopajo poleg glavnega glagola. To so pomožni glagoli.

Primeri za glagol "biti":

• I am happy. [Present simple] Samo glagol biti (neposredni pomen).
• He is happy. [Present simple] Samo glagol biti (neposredni pomen).
• We are happy. [Present simple] Samo glagol biti (neposredni pomen).
• I am playing tennis. [Present continous] Glagol biti v sedanjiku + glavni glagol.
• He is playing tennis. [Present continous] Glagol biti v sedanjiku + glavni glagol.
• We are playing tennis. [Present continous] Glagol biti v sedanjiku + glavni glagol.
• He was playing tennis. [Past continous] Glagol biti v pretekliku + glavni glagol.
  
• They were playing tennis. [Past continous] Glagol biti v pretekliku + glavni glagol.
  
  

Primeri za glagol "delati":

• I do my homework. [Present simple] Samo glagol delati (neposredni pomen).
• She does her homework. [Present simple] Samo glagol delati (neposredni pomen).
• I don't play tennis. [Present continous] Glagol delati v sedanjiku + glavni glagol.
• He doesn't play tennis. [Present continous] Glagol delati v sedanjiku + glavni glagol.
• He didn't play tennis. [Past continous] Glagol delati v pretekliku + glavni glagol.

Opomba: glagol "delati" (do/does/did) uporabljamo le v nikalnih in vprašalnih stavkih, v trdilnih pa edino, če želimo nekaj res poudariti (npr. "I do play tennis.") 

Primeri za glagol "imeti":

• I have a book. [Present simple] Samo glagol imeti (neposredni pomen).
• He has a book. [Present simple] Samo glagol imeti (neposredni pomen).
• I have (never) played tennis. [Present perfect simple] Glagol imeti v sedanjiku + glavni glagol.
• He has (never) played tennis. [Present perfect simple] Glagol imeti v sedanjiku + glavni glagol.
• He had played tennis (before he quit). [Past perfect simple] Glagol imeti v pretekliku + glavni glagol.

Primeri za glagol "biti" + "imeti":

• I have been playing tennis (for an hour). [Present perfect continous] Glagol imeti v sedanjiku + glagol biti v 3. obliki (past participle) + glavni glagol.
• He has been playing tennis (for an hour). [Present perfect continous] Glagol imeti v sedanjiku + glagol biti v 3. obliki (past participle) + glavni glagol.
• He had been playing tennis (until they came). [Past perfect continous] Glagol imeti v pretekliku + glagol biti v 3. obliki (past participle) + glavni glagol.

Vstavite glagol v ustrezni obliki. Groza in strah angleških testov:) Pa je res tako težko? Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam lahko pomagajo razvozlati, kateri čas uporabiti:

• v stavku je prisoten prislov časa, ki opisuje določeno preteklost (yesterday, last week,...), dejanje pa se je zgodilo v trenutku: uporabimo past simple (pozor: 2. oblika nepravilnih glagolov)
• v stavku je prisoten prislov časa, ki opisuje določeno preteklost (yesterday, last week,...), dejanje pa se je dogajalo dlje časa: uporabimo past continuous
• stavek opisuje nedoločeno preteklost, v njem so pogosto prislovi ever, yet, never, often, rarely...: uporabimo present perfect simple (pozor: 3. oblika nepravilnih glagolov)
• dejanje opisuje dejstvo, ugotovitev, navado; ponavlja se iz dneva v dan..., najpogostejši prislov časa je "every day": uporabimo present simple
• dejanje se dogaja v trenutku, ko govorimo (sedaj), najpogostejši prislov časa je "now": uporabimo present continuous
• v stavku je prisoten prislov časa, ki opisuje prihodnost (tomorrow, tonight, ...) dejanje pa je načrtovano: uporabimo going to future
• v stavku je prisoten prislov časa, ki opisuje prihodnost (tomorrow, tonight, ...) dejanje pa ni načrtovano: uporabimo will future
  
  

Zgoraj so bili navedeni lažji primeri, sledi pa še nekaj težjih:

• stavek opisuje dogodek, ki se je začel v nedoločeni preteklosti in še traja, značilni besedi sta "for" in "since": uporabimo present perfect continuous
• stavek opisuje dogodek, ki se je zgodil v nedoločeni preteklosti (pred nekim drugim dogodkom, prav tako v preteklosti): uporabimo past perfect simple (pozor: 3. oblika nepravilnih glagolov), medtem ko je "tisti drugi dogodek" v past simple času
• stavek opisuje dogodek, ki se je začel v nedoločeni preteklosti (pred nekim drugim dogodkom, prav tako v preteklosti) in je ob tistem drugem dogodku še trajal, značilna beseda je "before": uporabimo past perfect continous (pozor: 3. oblika nepravilnih glagolov), medtem ko je "tisti drugi dogodek" v past simple času

Sedaj pa še kakšno besedo o slovnici.

Tako kot slovenski, so tudi angleški stavki ter povedi sestavljeni iz besednih vrst (samostalnik, glagol, pridevnik, prislov,...). Tvorjenje novih stavkov bo lažje, če skušamo najprej razumeti sestavo stavkov, ki so že napisani (spomnimo se na prvi del objave).

Stavke zato razcepimo na besedne vrste. Vsako od njih označimo na drugačen način (s podčrtovanjem, barvanjem, uokvirjanjem,...).

Najprej se osredotočimo na glagol, ki predstavlja jedro stavka. Način, na katerega je glagol zapisan, določa "famozni" čas, strah in trepet velikega števila učencev:).

Prva vaja, ki jo ob tem lahko izvajamo, je postavljanje stavka v različne čase, ob tem pa poskusimo tudi ustrezno prilagoditi prislove časa oziroma t.i. "adverb(ial) phrases" (po slovensko bi jih lahko poimenovali "prislovne fraze"), ki se nanašajo na čas. Povezavo na spletno stran s primeri najdete na naši FB strani.

Primer 1:
I play tennis every day.
I am playing tennis now.
I was playing tennis all day.
I played tennis yesterday.

Druga vaja je menjava osebnih zaimkov. Ob tem bodimo pozorni na pravila, ki veljajo pri tem.

Primer 2:
I play tennis every day.
You play tennis every day.
He plays tennis every day.
She plays tennis every day.
We play tennis every day.
They play tennis every day.

Primer 3:
I was playing tennis every day.
He was playing tennis every day.
She was playing tennis every day.
We were playing tennis every day.
You were playing tennis every day.
They were playing tennis every day.

Za tretjo vajo stavke postavimo v vprašalno obliko:

Primer 4:
Do I play tennis every day?
Am I playing tennis now?
Was I playing tennis all day?
Did I play tennis yesterday?

Za četrto vajo pa stavke postavimo v nikalno obliko (zraven pa recimo še zamenjajmo osebni zaimek in spet pazimo na pravila, ki veljajo pri tem):

Primer 5:
He doesn't play tennis every day.
He isn't playing tennis now.
He wasn't playing tennis all day.
He didn't play tennis yesterday.

Če vsak dan vzamete pet stavkov in na zgoraj opisan način iz vsakega od njih naredite 10 različnih stavkov, se bo napredek kmalu poznal;)