|
Učenci me pogosto vprašajo: "Kako vem, na kakšen način pretvoriti stavek?" Najlažji način za to je pravilna "detekcija" časa, v katerem je stavek. In kako to najlažje ugotoviti? S pomočjo tako imenovanih "trigerjev" oziroma besed ali delov besed, pri katerih ob branju ali poslušanju "zastrižemo z ušesi". :) Pri present simple so naši trigerji:
 Ko enkrat vemo, za kateri čas gre, postane pretvarjanje med trdilnim, vprašalnim in nikalnim stavkom povsem enostavno. V mislih je dobro imeti tudi pravilo "nikoli dvojni s", kajti ko trdilni stavek spremenimo v vprašalnega ali nikalnega, se končnica "s" pretvori v "does" oziroma "doesn't". Glagol v vprašalnem in nikalnem stavku namreč nikoli nima končnice "s". Imate občutek, da smo nekaj pozabili? Dobro opažate. :) Oseba, seveda, ni vedno v tretji osebi ednine (he, she, it), zato glagol v trdilni obliki nima vedno končnice "s". Trigerja za trdilni stavek zato v takem primeru nimamo, lahko pa na naš seznam present simple trigerjev še naslednja dva:
 Se spomnite članka o posebnih besedah v angleščini? Tudi glagol "delati" (angl. "do") spada zraven. In ta pri osebku v tretji osebi ednine postane "does". Znano? ;)
0 Comments
V nižjih razredih učenci še ne poznajo glagolov, pridevnikov in samostalnikov, pa tudi s časi se še ne ukvarjajo, zato je najbolj enostaven odgovor na to vprašanje »s pogovorom«. O čem in kako pa se pogovarjati? Lahko odgovorijo na kakšno naše vprašanje ali nam kar sami opišejo neko stvar, osebo, žival, dogodek ... Lahko tudi oni kaj vprašajo nas. Začnemo z ustno komunikacijo, nadaljujemo z branjem, najbolj pogumni pa kmalu lahko poprimejo tudi za svinčnik in papir ter kakšen stavek sestavijo tudi v pisni obliki. Kaj vzeti za referenco? Najlažje kar učbenik. Ti imajo na koncu poglavij pogosto zapisane neznane besede. Marsikdo se takoj loti prevajanja le-teh v slovenščino, kar ni najboljša rešitev, vsaj na začetku ne. Če se le da, skušajmo najprej uporabiti angleško-angleški slovar, v katerem namesto prevoda najdemo enostavno razlago besed, ki pa je še vedno v angleškem jeziku. Če se nam še tu zatakne, pa poiščimo prevod, a zopet ne za čisto vse besede, zgolj toliko, da zopet »ujamemo priključek«. Nove besede so običajno razporejene po sklopih, npr.:
Glede na to, v katerem sklopu se beseda nahaja, jo lahko uporabimo v določenih »tipskih« stavkih:
Pri tvorjenju stavkov imejmo v mislih naslednje: da stavek »stoji skupaj«, zadoščajo že trije podatki:
V tipske stavke poljubno dodamo tudi:
Tule je še nekaj dodatnega gradiva z vajami in igrami. V njem najdete tudi različne čase (present simple / continous, past, perfect, future ...) in podrobnejšo razdelitev besednih vrst (verbs, adjectives, adverbs ...) - te pa si lahko shranimo za leto ali dve, ko bodo otroci v višjem razredu. :) Kako začeti? Začnimo z yes / no stavki (npr. »Is there a girl with red dress?«), kasneje pa med pogovorom uporabljajmo tudi stavke z vprašalnicami (what, where, when, who, why, how ...), na katere je potrebno odgovoriti s celim stavkom (npr. »What colour is girl's dress?«). Med pogovorom lahko analiziramo stavke (v kateri sklop posamezna beseda spada), povemo, da sta glagol in samostalnik nujna sestavina vsakega angleškega stavka (za primerjavo: v slovenščini zadošča že zgolj glagol), pridevnik pa dodatno opiše samostalnik. Vse to povemo seveda v jeziku, primernem starosti učencev. Pogovor sčasoma kombiniramo tudi s pisanjem, tako vprašanj kot odgovorov in branjem besedil (štejejo tudi angleški podnapisi v filmih ali serijah). Angleški časi se v grobem delijo na preteklik (past), sedanjik (present) in prihodnjik (future), vsak od njih pa se deli naprej na "simple", "continous" (oz. "progressive"), "perfect" in "perfect continous".
Tale nasvet se tiče najbolj uporabljanih, to sta "past" in "present", tako v "simple" kot v "continous" obliki. Za "simple" časa si zapomnite naslednje:
Za "continous" časa si zapomnite naslednje:
Če želimo vstaviti pravilno manjkajočo besedo, moramo najprej ugotoviti, za katero vrsto besede gre. To najlažje ugotovimo tako, da najprej določimo vrsto prisotnim besedam (znanje o stavčnih členih in besednih vrstah lahko osvežite tule) in na podlagi tega sklepamo na vrsto manjkajoče besede.
Pomagate pa si lahko tudi z naslednjimi primeri:
Tretji stolpec (uradno "past participle") potrebujemo pri
Primeri:
Present simple:
Vprašajmo se po predmetih in prislovnih določilih v stavku "She plays tennis every weekend on the tennis court":
Sedaj se pa vprašajmo še po osebku:
Past simple: Vprašajmo se po predmetih in prislovnih določilih v stavku "She played tennis yesterday on the tennis court":
Sedaj se pa vprašajmo še po osebku:
Tokrat za spremembo v angleščini:)
Tako kot pri slovenskem jeziku, tudi angleške povedi lahko razčlenjujemo na dva načina:
My oldest son likes to read old mystery books in the bed before sleep. Razdelimo poved najprej na stavčne člene:
Za stavčne člene je značilno, da se po vsakem od njih lahko vprašamo. V našem primeru je to:
Kot vidimo, so stavčni členi običajno sestavljeni iz več besed (lahko sicer tudi samo iz ene), medtem ko besedno vrsto vedno določamo vsaki besedi posebej. Tudi v našem primeru je vsak stavčni člen sestavljen iz več besednih vrst:
Ustavimo se nekoliko še pri prislovnemu določilu ter prislovu. Prvi spada med stavčne člene, drugi med besedne vrste. Prislov ni del prislovnega določila, ampak se pojavlja drugje v stavku. Prislovno določilo (ang. Adverbial phrase) je običajno na koncu stavka, medtem ko je prislov (ang. Adverb) največkrat pred glagolom oz. pred pridevnikom. V naslednjem stavku je prislov tako pred glagolom kot pred pridevnikom: My oldest son often reads very old mystery books. Ko pridejo prvi preizkusi znanja pri angleščini, jih kar nekaj obupa, le da vidijo nalogo.
"Vstavi manjkajočo besedo." "Vstavi glagol v pravilni obliki." "Zanikaj stavek." "Vprašaj se po podčrtani besedi" To je le nekaj vprašanj, ki pa znajo biti povrhu napisana samo v angleščini - popolna tema:) Da bo zadeva nekoliko lažja, si zapomnimo:
Present simple tvorimo na dva načina; lahko ju označimo z rimskima številkama:
Vsak stavek (v kateremkoli času, ne le v Present Simple) je lahko:
Glede na zgornji dve trditvi si zapišimo nekaj vzorčnih primerov, ki jih imamo ob reševanju nalog lahko zraven (ene vrste "plonkec", ki pa ga morate do pisanja kontrolke zapisati "v glavo";)):
Pri reševanju nalog vam priporočamo naslednji postopek:
Zakaj? Zato, ker v večini časov nastopajo poleg glavnega glagola. To so pomožni glagoli.
Primeri za glagol "biti":
Opomba: glagol "delati" (do/does/did) uporabljamo le v nikalnih in vprašalnih stavkih, v trdilnih pa edino, če želimo nekaj res poudariti (npr. "I do play tennis.") Primeri za glagol "imeti":
Primeri za glagol "biti" + "imeti":
Vstavite glagol v ustrezni obliki. Groza in strah angleških testov:) Pa je res tako težko? Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam lahko pomagajo razvozlati, kateri čas uporabiti:
|
arhiv
April 2025
kategorije |
RSS Feed
