Stavčni členi : besedne vrste

Tokrat za spremembo v angleščini:)

Tako kot pri slovenskem jeziku, tudi angleške povedi lahko razčlenjujemo na dva načina:

• na stavčne člene ali
• na besedne vrste.
  
  

Oglejmo si primer:

My oldest son likes to read old mystery books in the bed before sleep.

Razdelimo poved najprej na stavčne člene:

• "My oldest son" ...osebek
• "likes to read" ...povedek
• "old mystery books" ...predmet
• "in the bed" ...prislovno določilo kraja
• "before sleep" ...prislovno določilo časa

Za stavčne člene je značilno, da se po vsakem od njih lahko vprašamo. V našem primeru je to:

• Who likes to read old mystery books? ⇒ My oldest son.
• What does he like doing ? ⇒ He likes to read.
• What does he like to read? ⇒ Old Mystery Books.
• Where does he like to read? ⇒ In the bed.
• When does he like to read? ⇒ Before sleep.

Kot vidimo, so stavčni členi običajno sestavljeni iz več besed (lahko sicer tudi samo iz ene), medtem ko besedno vrsto vedno določamo vsaki besedi posebej.

Tudi v našem primeru je vsak stavčni člen sestavljen iz več besednih vrst:

• v osebku svojilni pridevniški zaimek (My), pridevnik (oldest) in samostalnik (son)
• v povedku glagol v osebni obliki (likes) ter glagol v neosebni obliki [v našem primeru nedoločnik] (to read)
• v predmetu dva pridevnika (old, mystery) in samostalnik (books)
• v prislovnem določilu kraja predlog (in), določni člen (the) ter samostalnik (bed)
• v prislovnem določilu časa predlog (before) in samostalnik (sleep) 

Ustavimo se nekoliko še pri prislovnemu določilu ter prislovu. Prvi spada med stavčne člene, drugi med besedne vrste. Prislov ni del prislovnega določila, ampak se pojavlja drugje v stavku.

Prislovno določilo (ang. Adverbial phrase) je običajno na koncu stavka, medtem ko je prislov (ang. Adverb) največkrat pred glagolom oz. pred pridevnikom. V naslednjem stavku je prislov tako pred glagolom kot pred pridevnikom:

My oldest son often reads very old mystery books.