Osvoji znanje
  • Baza znanja
    • Triki in nasveti >
      • Matematika
      • Fizika
      • Geografija
      • Angleščina
      • Elektrotehnika
      • Kemija
      • Slovenščina
    • Na hitro ponovim >
      • Matematika
      • Fizika
      • Geografija
      • Slovenščina
      • Kemija
    • Besedilne naloge
    • Kritično mišljenje >
      • #wodb naloge
      • Problemske naloge
      • Podobnosti in razlike
      • Aktivnosti
      • Na kaj pomisliš
    • Učenje in organizacija
  • Igre
    • Igraje do stotice
    • Igriva praštevanka in Čista stotica
    • Brezplačne igre
  • O blogu
  • Kontakt

Stavčni členi : besedne vrste

31/5/2016

0 Comments

 
Tokrat za spremembo v angleščini:)

Tako kot pri slovenskem jeziku, tudi angleške povedi lahko razčlenjujemo na dva načina:
  • na stavčne člene ali
  • na besedne vrste.

Oglejmo si primer:

My oldest son likes to read old mystery books in the bed before sleep.

Razdelimo poved najprej na stavčne člene:
  • "My oldest son" ...osebek
  • "likes to read" ...povedek
  • "old mystery books" ...predmet
  • "in the bed" ...prislovno določilo kraja
  • "before sleep" ...prislovno določilo časa

Za stavčne člene je značilno, da se po vsakem od njih lahko vprašamo. V našem primeru je to:
  • Who likes to read old mystery books? ⇒ My oldest son.
  • What does he like doing ? ⇒ He likes to read.
  • What does he like to read? ⇒ Old Mystery Books.
  • Where does he like to read? ⇒ In the bed.
  • When does he like to read? ⇒ Before sleep.

Kot vidimo, so stavčni členi običajno sestavljeni iz več besed (lahko sicer tudi samo iz ene), medtem ko besedno vrsto vedno določamo vsaki besedi posebej.

Tudi v našem primeru je vsak stavčni člen sestavljen iz več besednih vrst:
  • v osebku svojilni pridevniški zaimek (My), pridevnik (oldest) in samostalnik (son)
  • v povedku glagol v osebni obliki (likes) ter glagol v neosebni obliki [v našem primeru nedoločnik] (to read)
  • v predmetu dva pridevnika (old, mystery) in samostalnik (books)
  • v prislovnem določilu kraja predlog (in), določni člen (the) ter samostalnik (bed)
  • v prislovnem določilu časa predlog (before) in samostalnik (sleep) 

Ustavimo se nekoliko še pri prislovnemu določilu ter prislovu. Prvi spada med stavčne člene, drugi med besedne vrste. Prislov ni del prislovnega določila, ampak se pojavlja drugje v stavku.

Prislovno določilo (ang. Adverbial phrase) je običajno na koncu stavka, medtem ko je prislov (ang. Adverb) največkrat pred glagolom oz. pred pridevnikom. V naslednjem stavku je prislov tako pred glagolom kot pred pridevnikom:

My oldest son often reads very old mystery books.

0 Comments

Spopad s Present Simple nalogami - za začetnike:)

26/5/2016

0 Comments

 
Ko pridejo prvi preizkusi znanja pri angleščini, jih kar nekaj obupa, le da vidijo nalogo.

"Vstavi manjkajočo besedo." "Vstavi glagol v pravilni obliki." "Zanikaj stavek." "Vprašaj se po podčrtani besedi" To je le nekaj vprašanj, ki pa znajo biti povrhu napisana samo v angleščini - popolna tema:)

Da bo zadeva nekoliko lažja, si zapomnimo:
  • Ključ do pravilnega odgovora se večinoma skriva na začetku stavka, proti koncu so navedeni le še manj pomembni podatki (razna prislovna določila...)
  • Za pravilno rešitev naloge nam ni potrebno poznati prevoda vseh besed, ki nastopajo v stavku (glede na prejšnjo alinejo je dejansko potrebno prevesti le prvi del stavka)

Present simple tvorimo na dva načina; lahko ju označimo z rimskima številkama:
  • I) Osebek je v množini oz. osebni zaimek NI v tretji osebi ednine (I, you, we, they, friends, John and Mary,..); v tem primeru je glagol v nedoločniku, v vprašalnih povedih pred glagolom dodajamo "do", v nikalnih pa "don't"
  • II) Osebek je ednini oz. osebni zaimek JE v tretji osebi ednine (he, she, it, mom, dad, brother, sister, friend, Janez, Metka, Piki,...); v tem primeru glagolu na koncu dodajamo "s" (pazi na izjeme!), v vprašalnih povedih pred glagolom dodajamo "does", v nikalnih pa "doesn't"

Vsak stavek (v kateremkoli času, ne le v Present Simple) je lahko:
  • trdilni - označimo ga z "+"
  • nikalni - označimo ga z "-" ali
  • vprašalni - označimo ga z "?"

Glede na zgornji dve trditvi si zapišimo nekaj vzorčnih primerov, ki jih imamo ob reševanju nalog lahko zraven (ene vrste "plonkec", ki pa ga morate do pisanja kontrolke zapisati "v glavo";)):
  • (I+) I play tennis.
  • (I-) I don't play tennis.
  • (I?) Do I play tennis?

  • (II+) He plays tennis.
  • (II-) He doesn't play tennis.
  • (II?) Does he play tennis?

Pri reševanju nalog vam priporočamo naslednji postopek:
  • V stavku poiščemo osebek ali osebni zaimek, na podlagi katerega se odločimo, v katero skupino (I ali II) stavek spada
  • Preverimo, ali je stavek trdilni (+), nikalni (-) ali vprašalni (?)
  • Pogledamo ustrezen vzorčni primer na "plonkcu" oziroma pobrskamo po glavi, če je že tam;)
  • Zapišemo stavek v ustrezni obliki oz. vstavimo potrebno besedo tako, da bo zgradba stavka taka, kot na "vzorčnem primeru"
0 Comments

GlagolI biti, delati in imeti so "posebni"

24/5/2016

0 Comments

 
Zakaj? Zato, ker v večini časov nastopajo poleg glavnega glagola. To so pomožni glagoli.

Primeri za glagol "biti":
  • I am happy. [Present simple] Samo glagol biti (neposredni pomen).
  • He is happy. [Present simple] Samo glagol biti (neposredni pomen).
  • We are happy. [Present simple] Samo glagol biti (neposredni pomen).
  • I am playing tennis. [Present continous] Glagol biti v sedanjiku + glavni glagol.
  • He is playing tennis. [Present continous] Glagol biti v sedanjiku + glavni glagol.
  • We are playing tennis. [Present continous] Glagol biti v sedanjiku + glavni glagol.
  • He was playing tennis. [Past continous] Glagol biti v pretekliku + glavni glagol.
  • They were playing tennis. [Past continous] Glagol biti v pretekliku + glavni glagol.

Primeri za glagol "delati":
  • I do my homework. [Present simple] Samo glagol delati (neposredni pomen).
  • She does her homework. [Present simple] Samo glagol delati (neposredni pomen).
  • I don't play tennis. [Present continous] Glagol delati v sedanjiku + glavni glagol.
  • He doesn't play tennis. [Present continous] Glagol delati v sedanjiku + glavni glagol.
  • He didn't play tennis. [Past continous] Glagol delati v pretekliku + glavni glagol.

Opomba: glagol "delati" (do/does/did) uporabljamo le v nikalnih in vprašalnih stavkih, v trdilnih pa edino, če želimo nekaj res poudariti (npr. "I do play tennis.") 

Primeri za glagol "imeti":
  • I have a book. [Present simple] Samo glagol imeti (neposredni pomen).
  • He has a book. [Present simple] Samo glagol imeti (neposredni pomen).
  • I have (never) played tennis. [Present perfect simple] Glagol imeti v sedanjiku + glavni glagol.
  • He has (never) played tennis. [Present perfect simple] Glagol imeti v sedanjiku + glavni glagol.
  • He had played tennis (before he quit). [Past perfect simple] Glagol imeti v pretekliku + glavni glagol.

Primeri za glagol "biti" + "imeti":
  • I have been playing tennis (for an hour). [Present perfect continous] Glagol imeti v sedanjiku + glagol biti v 3. obliki (past participle) + glavni glagol.
  • He has been playing tennis (for an hour). [Present perfect continous] Glagol imeti v sedanjiku + glagol biti v 3. obliki (past participle) + glavni glagol.
  • He had been playing tennis (until they came). [Past perfect continous] Glagol imeti v pretekliku + glagol biti v 3. obliki (past participle) + glavni glagol.


0 Comments

V katerem času mora biti glagol...?

24/5/2016

0 Comments

 
Vstavite glagol v ustrezni obliki. Groza in strah angleških testov:) Pa je res tako težko? Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam lahko pomagajo razvozlati, kateri čas uporabiti:
  • v stavku je prisoten prislov časa, ki opisuje določeno preteklost (yesterday, last week,...), dejanje pa se je zgodilo v trenutku: uporabimo past simple (pozor: 2. oblika nepravilnih glagolov)
  • v stavku je prisoten prislov časa, ki opisuje določeno preteklost (yesterday, last week,...), dejanje pa se je dogajalo dlje časa: uporabimo past continuous
  • stavek opisuje nedoločeno preteklost, v njem so pogosto prislovi ever, yet, never, often, rarely...: uporabimo present perfect simple (pozor: 3. oblika nepravilnih glagolov)
  • dejanje opisuje dejstvo, ugotovitev, navado; ponavlja se iz dneva v dan..., najpogostejši prislov časa je "every day": uporabimo present simple
  • dejanje se dogaja v trenutku, ko govorimo (sedaj), najpogostejši prislov časa je "now": uporabimo present continuous
  • v stavku je prisoten prislov časa, ki opisuje prihodnost (tomorrow, tonight, ...) dejanje pa je načrtovano: uporabimo going to future
  • v stavku je prisoten prislov časa, ki opisuje prihodnost (tomorrow, tonight, ...) dejanje pa ni načrtovano: uporabimo will future

Zgoraj so bili navedeni lažji primeri, sledi pa še nekaj težjih:
  • stavek opisuje dogodek, ki se je začel v nedoločeni preteklosti in še traja, značilni besedi sta "for" in "since": uporabimo present perfect continuous
  • stavek opisuje dogodek, ki se je zgodil v nedoločeni preteklosti (pred nekim drugim dogodkom, prav tako v preteklosti): uporabimo past perfect simple (pozor: 3. oblika nepravilnih glagolov), medtem ko je "tisti drugi dogodek" v past simple času
  • stavek opisuje dogodek, ki se je začel v nedoločeni preteklosti (pred nekim drugim dogodkom, prav tako v preteklosti) in je ob tistem drugem dogodku še trajal, značilna beseda je "before": uporabimo past perfect continous (pozor: 3. oblika nepravilnih glagolov), medtem ko je "tisti drugi dogodek" v past simple času
0 Comments

    arhiv

    January 2017
    June 2016
    May 2016
    April 2016
    July 2015

    kategorije

    All
    časi
    Slovnica
    Splošno

    RSS Feed

Powered by Create your own unique website with customizable templates.