Verjeli ali ne, vse to lahko "vržemo v isti koš"... Pa pojdimo lepo po vrsti... Omejimo se na enostavna (dvočlena) razmerja, ki podajajo odnos med dvema količinama (oziroma veličinama, če vam je ljubše "tehnično" izražanje). Razmerje zapišemo v obliki količina1:količina2. Enostavno ga lahko ponazorimo z rezultatom hokejske tekme: Jesenice:Olimpija = 2:1 Levo je razmerje količin (neke vrste legenda), desno pa razmerje enot. Pojem sorazmerje pa uporabimo takrat, kadar želimo povedati, da sta dve razmerji enaki, recimo Jesenice:Olimpija = Triglav:Slavija = 2:1 Po domače povedano, Jesenice so ravno toliko boljše od Olimpije, kot je Triglav boljši od Slavije.
Količine običajno niso vedno enake, ampak se njihove vrednosti spreminjajo. Glede na to, v kakšnem medsebojnem odnosu sta opazovani količini, delimo sorazmerja v dve skupini:
Iskanje neznane količine, ki je v premem ali obratnem sorazmerju s podano količino, imenujemo sklepni račun. Sedaj pa med zgoraj povedano uvrstimo še pojem podobnost:
0 Comments
Tole bom poskusil razložiti s čim manj enačb.
Najprej razlika med omenjenimi pojmi:
Sledijo najpogostejši primeri:
Kasneje dodam še nekaj enačb, ker brez njih se na žalost ne da ničesar izračunat. Bodo pa enostavne kar se da. |