Izomeri imajo enako molekulsko formulo.

Položajna izomerija

• razlika v položaju dvojne/trojne vezi​

Pozor! Na prvi sliki je v glavni verigi 6 ogljikovih atomov, na preostalih dveh pa 5, zato razlika v imenu spojine!

Tole poglavje bom še dopolnil, za začetek pa en hiter nasvet v obliki "kuharskega recepta" :)

Razlaga je najboljša kar na konkretnem primeru. Zapišimo formulo magnezijevega fosfata:

1. Formulo fosfata poznamo in vemo, da ima ionski naboj 3- (še bolje od tega, da vemo na pamet je, da razumemo. ;)
   V bistvu ni nič težkega: ker se P nahaja v peti skupini periodnega sistema, ima ionski naboj 3-, O pa je v šesti skupini periodnega sistema, zato ima ionski naboj 2-. Če seštejemo vse ionske naboje (3- in štirikrat po 2-), dobimo vrednost 11-. Zunanja lupina ima največ 8 elektronov, zato je 11- enako 3- (odštejemo 8).
2. Pred fosfat dodamo Mg, ki leži v drugi skupini periodnega sistema, zato ima ionski naboj 2+ 
3. Skupni naboj mora biti nič, zato naša formula še ni OK
4. Formulo popravimo tako, da bo skupni naboj enak nič in sicer "v slogu" iskanja najmanjšega skupnega imenovalca ulomkov - magneziju spodaj desno pripišemo trojko, fosfatu pa dvojko, saj velja 2 krat 3 je enako 3 krat 2, to je pa 6.

Substitucija pomeni zamenjavo (substitute = angl. "zamenjava"), adicija pa spajanje (addition = angl. "dodajanje, dodatek"). Česa? V prvem primeru atomov oz. skupin atomov (t.i. "funkcionalna skupina") v molekuli, v drugem pa celotnih molekul. 

Substitucijo si lahko predstavljamo na primeru dveh skupin ljudi, kjer se na vsaki strani nekdo skrega z ostalimi in se odloči za "prestop". Reaktanta sta dva, prav tako produkta, razlika med njimi pa je ta, da je en element (oz. skupina elementov), ki je bila pred reakcijo v prvi spojini, po reakciji v drugi in obratno.

Adicija pa nekako "razbija dvojne in trojne vezi". Zakaj? Zato, ker ima ena izmed spojin pred reakcijo vedno vsaj eno dvojno ali trojno vez, po spajanju z drugo molekulo pa je ta vez samo še enojna oziroma dvojna. To pa zato, ker se tista druga molekula vrine v strukturo prve, to pa lahko stori samo tako, da se prekine ena izmed vezi. Naloge z adicijo najlažje rešimo tako, da na desno stran enačbe ločeno postavimo vse nastopajoče elemente, nato pa med njimi ponovno narišemo (kovalentne) vezi (strukturna formula!).

Kakšen primer pa še sledi ;)

Da snov prevaja el. tok, mora zadoščati dvem pogojem:

• vsebovati mora naelektrene delce
• ti delci morajo biti prosto gibljivi

Omenjeni delci so ioni (v ionskih spojinah) oz. elektroni (v kovinah)

Trdno agregatno stanje:

• Ionski kristali: NE (osnovne gradnike ione povezujejo močne ionske vezi). Primer: sol (NaCl)
• Molekulski kristali: NE (osnovne gradnike molekule sicer povezujejo šibke kovalentne vezi, a so navzven nevtralne). Primer: sladkor (C₁₂H₂₂O₁₁)
• Kovalentni kristali: NE (osnovne gradnike atome nekovin povezujejo močne kovalentne vezi). Primer: Diamant
• Kovinski kristali: DA (osnovni gradniki atomi kovin imajo skupne, prosto gibljive valenčne elektrone). Primer: železo, zlato

Raztopine:

• Ionski kristali: DA (osnovni gradniki ioni se ločijo in so prosto gibljivi; obdajo jih molekule npr. vode, zato se ne morejo združiti nazaj)
• Molekulski kristali: NE (osnovni gradniki molekule se sicer odtrgajo od kristalne strukture in so prosto gibljivi, a nimajo naboja)
• Kovalentni kristali: so netopni
• Kovinski kristali: so netopni

Taline:

• Ionski kristali: DA (osnovni gradniki ioni se ločijo in so prosto gibljivi; obdajo jih molekule npr. vode, zato se ne morejo združiti nazaj)
• Molekulski kristali: NE (osnovni gradniki molekule se sicer odtrgajo od kristalne strukture in so prosto gibljivi, a nimajo naboja)
• Kovalentni kristali: NE (osnovne gradnike atome nekovin povezujejo močne kovalentne vezi)
• Kovinski kristali: DA

"Posebneži":
Destilirana voda ne prevaja toka, ker ne vsebuje ionov.
Grafit tako v trdnem stanju kot v talini prevaja el. tok, čeprav spada med kovalentne kristale

Splošno:
vse kisline in baze prevajajo električni tok. Kisline v vodnih raztopinah oddajajo vodikove protone, baze pa sprejemajo vodikove protone

Pozor! Molekulska vez ni kemijska vez in je zato mnogo šibkejša od kemijskih vezi, med katere štejemo ionske, kovalentne in kovinske vezi! Atomi v posamičnih molekulah, ki tvorijo molekulsko vez, pa so povezani z močnimi kovalentnimi vezmi. Razlika med molekulskim in kovalentnim kristalom je v tem, da so v kovalentnem kristalu atomi povezani direktno v kristal (ne preko molekul).

Pri pisanju formul kemijskih reakcij upoštevajte... H₂, N₂, O₂, F₂, Cl₂, Br₂, I₂

Poiščimo formulo pentena. Ker se njegovo ime začne na pent-, nastopajo v njem trije atomi ogljika. Da bi ugotovili še število atomov vodika, moramo narisati njegovo strukturno formulo:

1. Na list zapiši vse nastopajoče atome ogljika s pikicami, ki predstavljajo njihove valenčne elektrone.
2. Atome ogljika poveži med seboj z enojno kovalenčno vezjo, ker pa je končnica -en je ena vez dvojna kovalenčna vez.
3. Na vsak prost valenčni elektron pripni atom vodika.
4. Preštej atome vodika in dobiš še molekulsko formulo: C5H10

Pri risanju strukturnih formul si lahko pomagamo z naslednjim "receptom":

1. Poiščemo elemente v periodnem sistemu elementov
2. Pogledamo, v katerem stolpcu se posamezen element nahaja; rimska številka (I-VIII) nam pove, koliko valenčnih elektronov ta element ima
3. Ob simbolu posameznega atoma označimo valenčne elektrone
4. Preverimo, v katero skupino glede na lastnosti (kovine, nekovine) atomi pripadajo in se na podlagi tega odločimo za tip vezi (ionska, kovalentna, kovinska). V vezeh vedno nastopajo prosti elektroni.

Če je vez ionska, je postopek naslednji:

• S polkrožno puščico označimo, kateri prosti (valenčni) elektron bo določen atom oddal [s tem bo ta atom postal pozitivni ion - kation] drugemu atomu [slednji bo pa postal negativni ion - anion]
• Narišemo ravno puščico od leve proti desni
• Desno od ravne puščice tako nastala iona damo v oglata oklepaja; kation nima ob sebi nobenega valenčnega elektrona (vse je namreč oddal), anion pa jih ima 8 (sprejel je manjkajoče). Kation označimo s "+" zgoraj desno, anion pa z "-". Narisali smo shemo nastanka ionov in ionske vezi.
• Opomba: oglatih oklepajev je lahko tudi več; v tem primeru jih razporedimo v grafično simetrično sliko

Če je vez kovalentna, je postopek naslednji:

• Okoli vsakega od atomov narišemo krog, valenčni elektroni so na krožnici
• Za boljšo predstavo lahko valenčne elektrone različnih atomov rišemo z različnimi barvami ali pa uporabimo več simbolov (križci, krožci,...)
• "Samske" atome na različnih atomih povežemo med seboj - vsak tako nastali skupni (vezni) elektronski par predstavlja kovalentno vez
• Sliko uredimo in še 1x narišemo tako, da so skupni (vezni) elektronski pari v preseku krožnic (na primer en križec in en krožec). Narisali smo shemo molekule. 
• Na končni sliki kroge izbrišemo in skupne elektronske pare zamenjamo s črto, "samski" elektronski pari pa so predstavljeni z dvema pikicama - to je strukturna formula.
• zadnji 2 alineji lahko tudi zamenjamo, če nam je tako lažje 

Podano imamo npr. molekulsko formulo (C3H6). Ker v njej nastopajo trije atomi ogljika, se bo njegovo ime začelo na prop-. Da bi ugotovili še končnico, moramo narisati njegovo strukturno formulo:

1. Na list zapiši vse nastopajoče atome s pikicami, ki predstavljajo njihove valenčne elektrone.
2. Atome ogljika poveži med seboj z enojno enojno kovalenčno vezjo
3. Atome vodika poveži z atomi ogljika z enojno kovalenčno vezjo, pri tem na posamičen atom ogljika "pripni" maksimalno število atomov vodika, pripenjanje pa izvajaj po vrsti (npr. od leve proti desni)
4. Ker tako nastala strukturna formula ni geometrijsko simetrična, naš ogljikovodik ni alkan
   
5. Vsakemu od zadnjih dveh atomov ogljika ostane po en prost valenčni elektron zato ju povežimo in dobimo dvojno kovalenčno vez: CH3 - CH = CH2. Sedaj so vsi elektroni "poparčkani" in lahko zaključimo, da je iskani ogljikovodik alken, torej propen.

Primer 2: Ogljikovodik ima molekulsko formulo C3H8:

• V 4. točki (glej zgoraj) dobimo geometrijsko simetrično formulo brez prostih valenčnih elektronov, zato je iskani ogljikovodik alkan, torej  propan.

Primer 3: Ogljikovodik ima molekulsko formulo C3H4:

• V 5. točki (glej zgoraj) vsakemu od zadnjih dveh atomov ogljika ostaneta po dva prosta valenčna elektrona, zato po povezavi le-teh dobimo trojno kovalenčno vez: CH3 - CH ≡ CH2. Sedaj so vsi elektroni "poparčkani" in lahko zaključimo, da je iskani ogljikovodik alkin, torej propin.