Substitucija pomeni zamenjavo (substitute = angl. "zamenjava"), adicija pa spajanje (addition = angl. "dodajanje, dodatek"). Česa? V prvem primeru atomov oz. skupin atomov (t.i. "funkcionalna skupina") v molekuli, v drugem pa celotnih molekul.
Substitucijo si lahko predstavljamo na primeru dveh skupin ljudi, kjer se na vsaki strani nekdo skrega z ostalimi in se odloči za "prestop". Reaktanta sta dva, prav tako produkta, razlika med njimi pa je ta, da je en element (oz. skupina elementov), ki je bila pred reakcijo v prvi spojini, po reakciji v drugi in obratno.
Adicija pa nekako "razbija dvojne in trojne vezi". Zakaj? Zato, ker ima ena izmed spojin pred reakcijo vedno vsaj eno dvojno ali trojno vez, po spajanju z drugo molekulo pa je ta vez samo še enojna oziroma dvojna. To pa zato, ker se tista druga molekula vrine v strukturo prve, to pa lahko stori samo tako, da se prekine ena izmed vezi. Naloge z adicijo najlažje rešimo tako, da na desno stran enačbe ločeno postavimo vse nastopajoče elemente, nato pa med njimi ponovno narišemo (kovalentne) vezi (strukturna formula!).
Kakšen primer pa še sledi ;)
Substitucijo si lahko predstavljamo na primeru dveh skupin ljudi, kjer se na vsaki strani nekdo skrega z ostalimi in se odloči za "prestop". Reaktanta sta dva, prav tako produkta, razlika med njimi pa je ta, da je en element (oz. skupina elementov), ki je bila pred reakcijo v prvi spojini, po reakciji v drugi in obratno.
Adicija pa nekako "razbija dvojne in trojne vezi". Zakaj? Zato, ker ima ena izmed spojin pred reakcijo vedno vsaj eno dvojno ali trojno vez, po spajanju z drugo molekulo pa je ta vez samo še enojna oziroma dvojna. To pa zato, ker se tista druga molekula vrine v strukturo prve, to pa lahko stori samo tako, da se prekine ena izmed vezi. Naloge z adicijo najlažje rešimo tako, da na desno stran enačbe ločeno postavimo vse nastopajoče elemente, nato pa med njimi ponovno narišemo (kovalentne) vezi (strukturna formula!).
Kakšen primer pa še sledi ;)
RSS Feed
