Izomeri imajo enako molekulsko formulo.

Položajna izomerija

• razlika v položaju dvojne/trojne vezi​

Pozor! Na prvi sliki je v glavni verigi 6 ogljikovih atomov, na preostalih dveh pa 5, zato razlika v imenu spojine!

Tole poglavje bom še dopolnil, za začetek pa en hiter nasvet v obliki "kuharskega recepta" :)

Razlaga je najboljša kar na konkretnem primeru. Zapišimo formulo magnezijevega fosfata:

1. Formulo fosfata poznamo in vemo, da ima ionski naboj 3- (še bolje od tega, da vemo na pamet je, da razumemo. ;)
   V bistvu ni nič težkega: ker se P nahaja v peti skupini periodnega sistema, ima ionski naboj 3-, O pa je v šesti skupini periodnega sistema, zato ima ionski naboj 2-. Če seštejemo vse ionske naboje (3- in štirikrat po 2-), dobimo vrednost 11-. Zunanja lupina ima največ 8 elektronov, zato je 11- enako 3- (odštejemo 8).
2. Pred fosfat dodamo Mg, ki leži v drugi skupini periodnega sistema, zato ima ionski naboj 2+ 
3. Skupni naboj mora biti nič, zato naša formula še ni OK
4. Formulo popravimo tako, da bo skupni naboj enak nič in sicer "v slogu" iskanja najmanjšega skupnega imenovalca ulomkov - magneziju spodaj desno pripišemo trojko, fosfatu pa dvojko, saj velja 2 krat 3 je enako 3 krat 2, to je pa 6.

Substitucija pomeni zamenjavo (substitute = angl. "zamenjava"), adicija pa spajanje (addition = angl. "dodajanje, dodatek"). Česa? V prvem primeru atomov oz. skupin atomov (t.i. "funkcionalna skupina") v molekuli, v drugem pa celotnih molekul. 

Substitucijo si lahko predstavljamo na primeru dveh skupin ljudi, kjer se na vsaki strani nekdo skrega z ostalimi in se odloči za "prestop". Reaktanta sta dva, prav tako produkta, razlika med njimi pa je ta, da je en element (oz. skupina elementov), ki je bila pred reakcijo v prvi spojini, po reakciji v drugi in obratno.

Adicija pa nekako "razbija dvojne in trojne vezi". Zakaj? Zato, ker ima ena izmed spojin pred reakcijo vedno vsaj eno dvojno ali trojno vez, po spajanju z drugo molekulo pa je ta vez samo še enojna oziroma dvojna. To pa zato, ker se tista druga molekula vrine v strukturo prve, to pa lahko stori samo tako, da se prekine ena izmed vezi. Naloge z adicijo najlažje rešimo tako, da na desno stran enačbe ločeno postavimo vse nastopajoče elemente, nato pa med njimi ponovno narišemo (kovalentne) vezi (strukturna formula!).

Kakšen primer pa še sledi ;)