Blog Posts

DOLOČANJE TIPA KEMIJSKE VEZI

2/3/2016

Postopek izvajamo v dveh korakih (običajno je dovolj že prvi korak):

V prvem koraku ugotovimo, s katere strani periodnega sistema sta kemijska elementa, povezana s kemijsko vezjo:

Če je en kovina, drug pa nekovina, gre za ionsko vez - postopek je končan
Če sta oba kovini, gre za kovinsko vez - postopek je končan
Če sta oba nekovini, gre za kovalentno vez - nadaljujemo v drug korak odločanja

V drugem koraku ugotovimo, ali gre za enaka ali različna kemijska elementa:

Če sta elementa enaka, gre za nepolarno kovalentno vez (na primer O2)
Če sta elementa različna, gre za polarno kovalentno vez (na primer HCl

0 Comments

Najprej razjasnimo, kaj pomeni "urejena kemijska formula". To je formula, ki ima na strani reaktantov ter na strani produktov kemijske reakcije enako skupno število atomov posameznega elementa.

Najhitreje do urejene kemijske formule pridete na naslednji način:

List razdelite na dva dela; na levi naj bodo reaktanti, na desni pa produkti
V podani (neurejeni) formuli na levo stran zapišite skupno število atomov posameznega elementa med reaktanti, na desno pa skupno število atomov posameznega elementa med produkti
Enačbo začnemo urejati na tisti strani, kjer atomov primanjkuje in sicer z dodajanjem številskih vrednosti pred molekule. Namig: Najprej številko dodajte pred spojino, sestavljeno iz največ različnih elementov.
Ponovimo postopek iz točke 2, nato pa nadaljujemo z dodajanjem številskih vrednosti pred molekule. Po prvem dodajanju se je "tehtnica prevesila v drugo smer", zato je sedaj potrebno dodajanje na nasprotni strani strani kemijske formule. Namig: Sedaj številko dodajamo spojini s čim manj različnimi elementi.
Ponovimo postopek iz točke 2. Če "imamo srečo", je s tem formula že urejena (na levi in desni strani je skupno število atomov posameznega elementa enako); če ne, nadaljujemo z dodajanjem številskih vrednosti pred molekule - tokrat zopet na nasprotni strani - in tako naprej do urejenosti kemijske formule.

Še nekaj napotkov:

(1) Kadar skupni števili atomov določenega elementa na levi in desni strani nista večkratnika (na primer 2 in 3), lahko istočasno dodamo številsko vrednost pred molekuli, kjer omenjeni element nastopa, in sicer navzkrižno (postopek je podoben iskanju skupnega imenovalca pri seštevanju ooz. odštevanju ulomkov).
(2) ostanimo nekoliko pri situaciji, ko skupni števili atomov določenega elementa na levi in desni strani nista večkratnika. Še ena zanimiva pot do rešitve je naslednja: pred dotično molekulo na tisti strani enačbe, kjer je število atomov omenjenega elementa nižje, postavimo ulomek, ki ima v števcu število atomov omenjenega elementa z nasprotne strani enačbe, v imenovalcu pa število atomov omenjenega elementa tisti strani enačbe, kjer se element nahaja. Na koncu celotno enačbo pomnožimo z vrednostjo v imenovalcu ulomka.
Številska vrednost pred molekulo pomeni število molekul posamezne spojine.
Skupno število atomov določenega elementa v skupini molekul je enako zmnožku številske vrednosti pred molekulo in števila atomov elementa v posamezni molekuli.

0 Comments

DOLOČANJE TIPA KEMIJSKE VEZI

UREJANJE KEMIJSKIH FORMUL

Arhiv

Categories