Obstajajo naslednje vrste pridevnikov:
Po določnosti pa pridevnike delimo na:
K sreči si dva para zgornjih alinej delita isto vprašalnico, kar je prikazano tudi z enakimi barvami:
Dobro si je zapomniti tudi naslednja dva nasveta:
- lastnostni,
- vrstni,
- svojilni.
Po določnosti pa pridevnike delimo na:
- nedoločne in
- določne.
K sreči si dva para zgornjih alinej delita isto vprašalnico, kar je prikazano tudi z enakimi barvami:
- tako po lastnostnem kot po nedoločnem pridevniku se vprašamo s "kakšen?"
- tako po vrstnem kot po določnem pridevniku se vprašamo s "kateri?"
- po svojilnem pridevniku se pa vprašamo s "čigav?" (mimogrede, tudi ti so določni)
Dobro si je zapomniti tudi naslednja dva nasveta:
- Če smo v dilemi, ali je nek pridevnik lastnostni ali vrstni, ga skušajmo stopnjevati. Če se stopnjevan "čudno sliši", sigurno ni lastnostni, ampak je vrstni.
Primer: rokavice na primer ne morejo biti bolj oziroma najbolj pletene [pridevnik pleten je vrstni], medtem ko so te lahko večje oziroma največje [pridevnik velik je lastnostni]. - Če nek pridevnik spremenimo iz nedoločnega v določnega, ga ne moremo več stopnjevati.
Primer: kruh je lahko temen, temnejši ali najtemnejši [pridevnik temen je v nedoločni obliki]. Če pridevnik temen zapišemo v določni obliki, dobimo temni kruh. Ta ne more biti bolj oziroma najbolj temni [stopnjevanje pridevnika v določni obliki ni možno].