Kako v povedi najti glagol, samostalnik, pridevnik, prislov ... ?

Glagol

Glagol najdemo skoraj v vsakem stavku (z redkimi izjemami). Če je kdo slučajno pozabil ... poved sestavlja en ali več stavkov. Glagol najlažje najdemo tako, da se vprašamo: "Kaj kdo dela oziroma kaj se z njim godi?"

Na primer: Hiter pes hitro teče.

Prislov

Ko najdemo glagol, se ozrimo okoli njega, še posebej v levo stran (lahko pa tudi v desno), kjer pogosto stoji prislov. Prislov namreč natančneje določa glagol (občasno pa tudi pridevnik, samostalnik ali drug prislov). Po njem se v najenostavnejših primerih vprašamo "kako?", vprašalnic zanj pa je seveda več (kje?, kam?, kdaj?, zakaj?, kolikokrat? ...)

Na primer: Hiter pes hitro teče. / Pes teče domov.

Samostalniška beseda

Samostalnikov je v stavku lahko več. Najlažje ga (jih) najdemo tako, da se vprašamo po vprašalnicah za sklone (imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik in orodnik).

Na primer: Hiter pes hitro teče.

Samostalnik včasih zamenjuje samostalniški zaimek (običajno v kakšnem od sledečih stavkov, da se ista beseda ne ponavlja prevečkrat). Po samostalniškem zaimku se vprašamo enako kot po samostalniku - po vprašalnicah za sklone (izpustimo neosebne vprašalnice). Najpogostejši so osebni zaimki, poznamo pa tudi neosebne.

Na primer: On vedno hitro teče.

Pri osebnih zaimkih je potrebna previdnost, saj so pogosto v skrajšani obliki (ga = njega, ji = njej, mu = njemu, jo = njo ...). "Uradno" dolgo obliko imenujemo naglasna, kratko pa naslonska. Naglasna je naglašena, naslonska pa ne.

Na primer: Obožuje jo.

Poleg naglasne in naslonske obstaja še tretja - navezna oblika. Ta se navezuje na predlog.

Na primer: Vedno se zavzema zanjo.

Posebna vrsta osebnih zaimkov pa so osebni povratni zaimki. Pri teh sta osebek in predmet ista oseba oziroma stvar. (npr. sebe, sebi ...) Tudi tu imamo naglasno,  naslonsko in navezno obliko (npr. sebe / se, sebi / si).

Na primer: Vse je dal od sebe. / Opekel se je na vroči avtomobilski pločevini. / Vedno stavi nase.

Medtem ko osebnim zaimkom lahko določimo osebo, je neosebnim zaimkom ne moremo, povrhu pa se slednji lahko pojavljajo samo v ednini. Jih pa lahko sklanjamo - po vprašalnicah za sklone (osebne in neosebne vprašalnice, saj se uporabljajo tako za osebe kot za živali, rastline, stvari in pojme). Neosebnih zaimkov je več vrst (vprašalni, oziralni, nedoločni, nikalni in poljubnostni).

Na primer: Kaj delaš? / Kogar moti, naj pove. / Z nečim si bova morala pomagati. / Nikogar več ni. / Tam vedno najdem kaj zanimivega.

Tako samostalnik kot tudi osebni, osebni povratni in neosebni zaimek spadajo v samostalniško besedo.

Pridevniška beseda

Ko smo našli samostalnik, se ozrimo okoli njega, točneje v levo stran, kjer pogosto stoji pridevnik. Tudi teh je v stavku lahko več, celo več na en samostalnik. Po pridevniku se vprašamo "kakšen?" (lastnostni pridevnik, ki ga lahko stopnjujemo), "kateri?" (vrstni pridevnik, ki ga ne moremo stopnjevati) oziroma "čigav?" (svojilni pridevnik). Pridevnik natančneje določa samostalnik.

Na primer: Hiter pes hitro teče. / Policijski pes hitro teče. / Alešev pes hitro teče.

Tudi pridevnik včasih zamenjuje pridevniški zaimek. Tudi tu imamo osebne (in neosebne) zaimke in prav tako osebnemu zaimku lahko določimo osebo (neosebnemu pa ne). Posebna vrsta osebnih pridevniških zaimkov so povratni svojilni zaimki.

Na primer:

• Sposodil si je njegov telefon (oseba A pripoveduje, da si je oseba B izposodila telefon osebe C).
• Vzel je svoj telefon (oseba A pripoveduje, da si je oseba B izposodila telefon osebe B).

Tudi neosebnih pridevniških zaimkov je več vrst (vprašalni, kazalni, oziralni, nikalni, nedoločni ...)

Na primer: Kakšna je ta moka? Takšna, kakršna je bil včeraj.  / Ničesar ne najdem. / Precej nas je bilo tam.

Tudi števnik natančneje določa samostalnik. Števnikov je prav tako več vrst (glavni, vrstilni, nedoločni ...)

Na primer: Pet psov hitro teče. / Prvi pes hitro teče. /  Nekaj psov hitro teče.

Tako pridevnik kot tudi pridevniški zaimek in števnik spadajo v pridevniško besedo.

* V primerih je opisovana besedna vrsta zapisana krepko.

**Omenjeni vodič zajema le "glavne" besedne vrste (glagol, prislov, samostalniško in pridevniško besedo) in še to le osnovne primere, a za prvi "spopad" s takimi in podobnimi nalogami običajno povsem zadošča. Za kaj več pa vabljeni k branju še ostalih prispevkov v rubriki Triki in nasveti -> slovenščina

Ob pisanju članka smo si pomagali z Wikipedijo.