Tole je še ena izmed dilem, ki tare marsikaterega učenca pri pouku slovenščine.

Najenostavnejši odgovor dobimo z vprašanjem »Ali pridevnik lahko stopnjujemo?« Poglejmo si primer: visoka stavba je lahko tudi višja ali najvišja, medtem ko je delavnica lahko zgolj avtomehanična in ne more biti bolj in najbolj avtomehanična. :) Zato je »visok« kakovostni, »pralni« pa vrstni pridevnik

Seveda imamo tudi tu izjeme. Na primer »zelen« je kakovostni pridevnik, čeprav nekaj ne more biti bolj in najbolj zeleno.

Če se še vedno ne moremo odločiti, za kakšno vrsto pridevnika gre, si lahko pomagamo s »pridevniškim dvojčkom«, ki ga sestavlja en kakovostni in en vrstni pridevnik. Na primer »moder pralni stroj«. Če zamenjamo kakovostni pridevnik, bo stroj še vedno opravljal isto funkcijo, le drugače bo izgledal (bel pralni stroj, siv pralni stroj ...). Če pa zamenjamo vrstni pridevnik, bo stroj sicer izgledal enako, bo pa opravljal popolnoma drugo funkcijo (moder sušilni stroj, moder pralni stroj, moder vrtalni stroj ...).

​Nato spremenimo pridevnik, katerega vrsto iščemo in skušajmo ugotoviti, ali smo samostalniku, ki ga opisuje, spremenili zgolj izgled ali tudi funkcijo. Če na primer visoko stavbo spremenimo v nizko stavbo, gre še vedno za stavbo, zato je »visok« kakovostni pridevnik. Če pa na primer avtomehanično delavnico spremenimo v čevljarsko ali mizarsko, pa gre za popolnoma drugačno delavnico, zato je »avtomehanična« vrstni pridevnik.

Učenci imajo pri določanju sklona kar nekaj težav z razlikovanjem mestnika in orodnika.

Povsem razumljivo, saj so vprašalnice zanju zelo podobne:

• (o) kom ali (o) čem za mestnik in
• (s) kom ali (s) čim za orodnik.

Potem je tu še veznik, ki stoji tako pred mestnikom in orodnikom, pred ostalimi skloni ga pa ni. Je pa res, da imata en in drug sklon »rezervirane« svoje veznike. Mestnik o, pri, na, v, ob ... orodnik pa s, z, pod, med, pred ...

Če vam ni do učenja veznikov na pamet (meni recimo ni nikoli bilo ... :) ), je najboljši način kar izgovorjava besede v obeh sklonih – ta pa se v primerjavi z vprašalnicama pogosto kar opazno razlikuje (na primer (o) soncu / (s) soncem; (o) bratu / (z) bratom; (o) mami / (z) mamo ...).

Ne priporočam pa zanašanja na »logiko«, ki deluje na primer pri dajalniku (komu daš?) in tožilniku (koga tožiš?), saj nekega mesta oziroma pozicije ne določajo le »mestniški« vezniki pri, na, v, ob, ampak tudi »orodniški« pod, med, pred ... po drugi strani pa »orodje« niso samo predmeti, ki jih običajno uporabljamo za orodje (s kladivom, z metlo, s svinčnikom), ampak se vmes znajde tudi kaj takega, ki ni ravno orodje (z zdravnikom, s sestro, z drevesom ...) :)

Obstajajo naslednje vrste pridevnikov:

• lastnostni,
• vrstni,
• svojilni.

Po določnosti pa pridevnike delimo na:

• nedoločne in
• določne.

K sreči si dva para zgornjih alinej delita isto vprašalnico, kar je prikazano tudi z enakimi barvami:

• tako po lastnostnem kot po nedoločnem pridevniku se vprašamo s "kakšen?"
• tako po vrstnem kot po določnem pridevniku se vprašamo s "kateri?"
• po svojilnem pridevniku se pa vprašamo s "čigav?" (mimogrede, tudi ti so določni)

Dobro si je zapomniti tudi naslednja dva nasveta:

• Če smo v dilemi, ali je nek pridevnik lastnostni ali vrstni, ga skušajmo stopnjevati. Če se stopnjevan "čudno sliši", sigurno ni lastnostni, ampak je vrstni.
  
  Primer: rokavice na primer ne morejo biti bolj oziroma najbolj pletene [pridevnik pleten je vrstni], medtem ko so te lahko večje oziroma največje [pridevnik velik je lastnostni].
  
  
• Če nek pridevnik spremenimo iz nedoločnega v določnega, ga ne moremo več stopnjevati.
  
  Primer: kruh je lahko temen, temnejši ali najtemnejši [pridevnik temen je v nedoločni obliki]. Če pridevnik temen zapišemo v določni obliki, dobimo temni kruh. Ta ne more biti bolj oziroma najbolj temni [stopnjevanje pridevnika v določni obliki ni možno].
  

Glagol

Glagol najdemo skoraj v vsakem stavku (z redkimi izjemami). Če je kdo slučajno pozabil ... poved sestavlja en ali več stavkov. Glagol najlažje najdemo tako, da se vprašamo: "Kaj kdo dela oziroma kaj se z njim godi?"

Na primer: Hiter pes hitro teče.

Prislov

Ko najdemo glagol, se ozrimo okoli njega, še posebej v levo stran (lahko pa tudi v desno), kjer pogosto stoji prislov. Prislov namreč natančneje določa glagol (občasno pa tudi pridevnik, samostalnik ali drug prislov). Po njem se v najenostavnejših primerih vprašamo "kako?", vprašalnic zanj pa je seveda več (kje?, kam?, kdaj?, zakaj?, kolikokrat? ...)

Na primer: Hiter pes hitro teče. / Pes teče domov.

Samostalniška beseda

Samostalnikov je v stavku lahko več. Najlažje ga (jih) najdemo tako, da se vprašamo po vprašalnicah za sklone (imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik in orodnik).

Na primer: Hiter pes hitro teče.

Samostalnik včasih zamenjuje samostalniški zaimek (običajno v kakšnem od sledečih stavkov, da se ista beseda ne ponavlja prevečkrat). Po samostalniškem zaimku se vprašamo enako kot po samostalniku - po vprašalnicah za sklone (izpustimo neosebne vprašalnice). Najpogostejši so osebni zaimki, poznamo pa tudi neosebne.

Na primer: On vedno hitro teče.

Pri osebnih zaimkih je potrebna previdnost, saj so pogosto v skrajšani obliki (ga = njega, ji = njej, mu = njemu, jo = njo ...). "Uradno" dolgo obliko imenujemo naglasna, kratko pa naslonska. Naglasna je naglašena, naslonska pa ne.

Na primer: Obožuje jo.

Poleg naglasne in naslonske obstaja še tretja - navezna oblika. Ta se navezuje na predlog.

Na primer: Vedno se zavzema zanjo.

Posebna vrsta osebnih zaimkov pa so osebni povratni zaimki. Pri teh sta osebek in predmet ista oseba oziroma stvar. (npr. sebe, sebi ...) Tudi tu imamo naglasno,  naslonsko in navezno obliko (npr. sebe / se, sebi / si).

Na primer: Vse je dal od sebe. / Opekel se je na vroči avtomobilski pločevini. / Vedno stavi nase.

Medtem ko osebnim zaimkom lahko določimo osebo, je neosebnim zaimkom ne moremo, povrhu pa se slednji lahko pojavljajo samo v ednini. Jih pa lahko sklanjamo - po vprašalnicah za sklone (osebne in neosebne vprašalnice, saj se uporabljajo tako za osebe kot za živali, rastline, stvari in pojme). Neosebnih zaimkov je več vrst (vprašalni, oziralni, nedoločni, nikalni in poljubnostni).

Na primer: Kaj delaš? / Kogar moti, naj pove. / Z nečim si bova morala pomagati. / Nikogar več ni. / Tam vedno najdem kaj zanimivega.

Tako samostalnik kot tudi osebni, osebni povratni in neosebni zaimek spadajo v samostalniško besedo.

Pridevniška beseda

Ko smo našli samostalnik, se ozrimo okoli njega, točneje v levo stran, kjer pogosto stoji pridevnik. Tudi teh je v stavku lahko več, celo več na en samostalnik. Po pridevniku se vprašamo "kakšen?" (lastnostni pridevnik, ki ga lahko stopnjujemo), "kateri?" (vrstni pridevnik, ki ga ne moremo stopnjevati) oziroma "čigav?" (svojilni pridevnik). Pridevnik natančneje določa samostalnik.

Na primer: Hiter pes hitro teče. / Policijski pes hitro teče. / Alešev pes hitro teče.

Tudi pridevnik včasih zamenjuje pridevniški zaimek. Tudi tu imamo osebne (in neosebne) zaimke in prav tako osebnemu zaimku lahko določimo osebo (neosebnemu pa ne). Posebna vrsta osebnih pridevniških zaimkov so povratni svojilni zaimki.

Na primer:

• Sposodil si je njegov telefon (oseba A pripoveduje, da si je oseba B izposodila telefon osebe C).
• Vzel je svoj telefon (oseba A pripoveduje, da si je oseba B izposodila telefon osebe B).

Tudi neosebnih pridevniških zaimkov je več vrst (vprašalni, kazalni, oziralni, nikalni, nedoločni ...)

Na primer: Kakšna je ta moka? Takšna, kakršna je bil včeraj.  / Ničesar ne najdem. / Precej nas je bilo tam.

Tudi števnik natančneje določa samostalnik. Števnikov je prav tako več vrst (glavni, vrstilni, nedoločni ...)

Na primer: Pet psov hitro teče. / Prvi pes hitro teče. /  Nekaj psov hitro teče.

Tako pridevnik kot tudi pridevniški zaimek in števnik spadajo v pridevniško besedo.

* V primerih je opisovana besedna vrsta zapisana krepko.

**Omenjeni vodič zajema le "glavne" besedne vrste (glagol, prislov, samostalniško in pridevniško besedo) in še to le osnovne primere, a za prvi "spopad" s takimi in podobnimi nalogami običajno povsem zadošča. Za kaj več pa vabljeni k branju še ostalih prispevkov v rubriki Triki in nasveti -> slovenščina

Ob pisanju članka smo si pomagali z Wikipedijo.

Učenje besednih vrst zna biti dokaj dolgočasno, če si ga seveda ne popestrimo :)

To lahko storimo na naslednji način:

1. Na list papirja zapišemo poljuben stavek, ki naj vsebuje čimveč različnih besednih vrst.
2. Po vsaki besedi v stavku se vprašamo.
3. Vsaki besedi določimo besedno vrsto in zapišemo vse njene lastnosti (npr. za samostalnik spol, sklon, število,... - odvisno od tega, kaj ste v šoli že obravnavali.
4. Besedam, ki pripadajo besednim vrstam z več "podvrstami" (npr. pridevnik je lahko lastnostni, vrstni ali svojilni), skušamo najti ustrezne zamenjave iz ostalih podvrst (npr. če je v stavku lastnostni pridevnik, skušajmo najti še vrstnega in svojilnega) - zopet odvisno od tega, kaj ste v šoli že obravnavali.

Samostalniška beseda

Samostalniški in pridevniški zaimek

Najpogostejši samostalniški zaimek je osebni zaimek. Z njimi se ponavadi tudi najprej seznanimo, le kdo ne pozna "slavne deveterice" jaz-ti-on / midva-vidva-onadva / mi-vi-oni :)

Druga "deveterica", ki jo spoznamo (pa naj si bo to slovenski, angleški ali kak drug jezik), pa so moj-tvoj-njegov / najin-vajin-njun / naš-vaš-njihov. To pa so svojilni zaimki in spadajo med pridevniške zaimke. Tu si na hitro lahko zapomnimo še posebno vrsto svojilnega zaimka, to je povratni svojilni zaimek (svoj).

Pridevniška beseda

Pridevnik in pridevniški zaimek

​Tako pridevnik kot pridevniški zaimek spadata pod pridevniško besedo.

Vrsto pridevnika (lastnostni, vrstni, svojilni) najlažje določimo s pomočjo vprašalnic (kakšen, kateri, čigav). No, te vprašalnice pa so že ena izmed vrst pridevniškega zaimka in sicer so to vprašalni pridevniški zaimki.

Vprašalni, kazalni in oziralni zaimek

Tudi te tri pridevniške zaimke (vprašalni, kazalni, oziralni) si lahko zapomnite skupaj, saj med njimi obstaja povezava. Zapomnimo si jih v obliki vprašanja, kateremu sledi odgovor v podredju:

Kdo? Tisti(ta), kdor(ki) vozi avtobus.
Kaj? Tisto(to), kar vidiš na polici.
Kakšen? Takšen, kakršen si v resnici.
Kolikšen? Tolikšen, kolikršen je bil lansko leto (npr. dobiček)
Kateri? Ta, kateri(ki) je za kavo kuhat.
Čigav? Tistega, čigar otroci obiskujejo našo šolo.

Za kazalni zaimek si lahko zapomnite tudi to, da nanj lahko "pokažemo s prstom" :)

Pozor! Vsi zaimki, ki so navedeni zgoraj, so moškega spola. Ne pozabimo še na ženski in srednji spol!

Malo mešano...

Pridevnik in prislov

Če smo v dilemi, ali je določena beseda pridevnik ali prislov, poglejmo, v kakšni "družbi" se ta beseda nahaja. Pridevnik običajno stoji pred samostalnikom, prislov pa pred glagolom oziroma pridevnikom (pridevnik namreč opisuje samostalnik, prislov pa opisuje oziroma točneje določa glagol oziroma pridevnik). Še večjo verjetnost za pravilni rezultat na testu pa boste imeli, če boste uporabili ustrezne vprašalnice - če se jih boste seveda spomnili ;) Ob tovrstnih dilemah se splača zapomniti kakšnega od naslednjih stavkov (izmislite si seveda lahko tudi svojega):

Hiter tekač hitro teče.
Lepa pevka lepo poje.
Glasen motor glasno ropota.

Pridevniki so rdeči, prislovi pa modri.