Književnost, literatura, slovstvo

Ne bomo govorili o treh pojmih, ampak o enem, saj vsi trije zgoraj omenjeni pojmi pomenijo - isto:)

Književnih del je "na tone" in pri pouku slovenščine je potrebno vsako od njih umestiti v strukture, ki bodo predstavljene v nadaljevanju. Upamo, da vam bo tole vsaj malo v pomoč;)

Po izvoru je književnost:

• ljudska oz. "ljudsko slovstvo" (avtorji neznani; do sredine 18. stoletja in med 2. svetovno vojno se ni zapisovala)
• umetna (avtorji znani)

Glede na namen so književna dela:

• umetnostna (avtor se z jezikom umetniško izraža, prisotna so čustva) [npr. pravljica, balada, ljubezenska pesem,...]
• neumetnostna (avtor z jezikom zgolj podaja dejstva o resničnem svetu in življenju na njem, brez čustev) [npr. časopisni članek, vremenska napoved, razlaga snovi v učbeniku,...]

V nadaljevanju se posvetimo umetnostnim besedilom.

Glede na zgradbo (strukturo) so umetnostna dela razdeljena na:

• pesništvo oz. poezija (kitice)
• pripovedništvo oz. proza (običajno besedilo)
• dramatika (v obliki A: .... B: ... A: .... B: .... + opis dogajanja na odru)

Zvrsti umetnostnih del so:

• lirika (izpoved) [zgradba=večinoma poezija, lahko tudi proza]
• epika (pripoved) [zgradba=večinoma proza, lahko tudi poezija]
• dramatika (mešanica zgornjih dveh)

Znotraj vsake zvrsti obstaja večje število vrst:

• lirika: balada, oda, romanca, sonet,...
• epika: roman, basen, povest, pravljica,...
• dramatika: komedija, tragedija, drama,...